Bulimija in Prozac
Spoštovani!
Leto nazaj sem prvič obiskala psihiatra. V ozadju je bil nek drug problem – smrt očeta, ki sva ga uspela rešiti oziroma ga še vedno dokaj uspešno rešujeva. Jemljem zdravila Prozac 1-2 tbl na dan. Včasih pozabim in ne vzamem nobene. Zanima pa me naslednje. Zadnje pol leta sem se začela precej nažirati s slabimi stvarmi – cvrtje, sladkarije, ozadje je huda bolezen moje mami in neuspeh pri študiju. Zredila sem se za cca 6 kg, vendar pri svoji manjši postavi to občutim kot veliko breme – pri gibanju, sexu, sedenju, učenju, … skratka vse mi je pretežko. Nekajkrat sem tudi po obroku bruhala – občutek krivde in da bi se manj zredila. Rada bi prenehala s tem in predvsem shujšala teh nekaj kilogramov, da bi imela znova zdravo težo in energijo za življenje. Ko sem brala navodila za Prozac, sem videla, da se z njim zdravi tudi bulimija oziroma motnje hranjenja. Kakšne izkušnje imate vi s tem? Bi morala povečati dozo na 3 kps dnevno? Farmacevtka v lekarni pa mi je rekla, da se po Prozacu lahko tudi zrediš!? Veste vi morda kaj več o tem? Oziroma kako naj se lotim problema? Kadar zaužijem normalno hrano, imam hude krče in mi je tako slabo, da ne morem ničesar početi, če pa jem sladkarije, pa imam več energije in mi prebava ne zataji. Kaj je narobe z mano? Vem, da sem se zapackala, toda sla po sladkem se mi vzbudi že zjutraj in se nadaljuje cel dan in čeprav vem, da to ni primerna hrana za nikogar, se redno bašem. Naj povem, da imam ponavljajoče se notranje hemeroide – zdravim jih s kremo Faktu, ki so verjetno posledica nezdrave prehrane.
Najtežje se je lotiti problema, zato me zanima, če mi lahko pomagate s kakšnim nasvetom in glede Prozaca.
S spoštovanjem!
M
Najprej, Prozac ne povzroca zvisanja teze. Indikacija za zdravljenje bulimije obstaja, v zvisani dozi 3 kaps dnevno. O tem se pogovorite s psihiatrom, ki vam ga je predpisal. Vsekakor je pomembno, da mu tezave s hranjenjem omenite, gre za problem, ki ga morata obravnavati tekom terapije, ker je povezan z vašimi osnovnimi težavami z depresijo.
Vsekakor pa, pazite, da se boste redno prehranjevala v petih obrokih dnevno. Obroki naj vkljucujejo tudi sladkarije, ki se jih najbolj zelite: lahko je to koscek peciva kot sladica po kosilu, lahko je to sladoled, slascica za popoldansko malico… Nikar jih ne izpuscajte, sicer se zelja po njih samo veca in v nekem trenutku udari na plan kot nepremagljiv impulz po hrani.
Kar pogumno,
m Anderluh
ŽIVJO,
TUDI SAMA SEM ŠLA SKOZI OBE FAZI, ANOREKSIJO IN BULIMIJO. TUDI MENI SO ŽELELI PREDPISATI PROZAC, EDNINI PROBLEM PA JE BIL TO, DA SEM ŽE TAKO ALI TAKO IMELA NIZKO TEŽO IN ZDRAVNICA MI JE REKLA, DA IMA POMISLEKE GLEDE PROZAKA SAMO ZATO, KER ZMANJŠUJE TELESNO TEŽO. TAKO INFORMACIJO IMAM JAZ IN KER MI JE BILA PODANA OD ZDRAVNICE, KI JI ZAUPAM, VERJAMEM, DA SE NE REDIŠ OD PROZAKA. RAJE SE VZAMI V ROKE IN VEDI, DA HRANA NI NIKOLI ZDRAVILO ZA REŠEVANJE PROBLEMOV. OPRIMI SE RAJE ŠPORTA, ŠE NAJBOLJE JE, ČE IMAŠ ČAS, DA ZAČNEŠ HODIT NA DOLGE SPREHODE V NARAVO. TO NAJBOLJ POMAGA. VSAJ MENI JE. IN ŠE EN NASVET. NEHAJ Z BRUHANJEM. ČE SE PRENAJEŠ IN POTEM BRUHAŠ TAKO ALI TAKO NIKOLI NE VEŠ, KOLIKO SI POJEDLA IN KOLIKO ZBRUHALA. NIMAŠ KONTROLE VNOSA HRANE. PA ŠE TO: BULIMIJA POVZROČA STRAŠNE POSLEDICE NA ZOBEH, KER SE TI BO ZAČELA TOPITI SKLENINA IN TVOJI ZOBJE BODO UNIČENI. TO TI GOVORIM IZ LASTNIH IZKUŠENJ. NEHAJ, VZAMI SE V ROKE IN ZAČNI ŽIVETI. PA SREČNO!
Poskusite prebrati knjigo Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem! avtorja Helmuta Wandmakerja. Glede na to, da sta telo in duševnost nezadržno povezana, se s pravilno, naravno hrano da ozdraviti oboje – duševni problem zaradi smrti plus bulimičnost. Meni je pred meseci umrla babica in skoraj se mi je sesul svet, ampak resnično pomaga sprememba v načinu gledanja na življenje, telo in prehranjevanje, zato vam res predlagam, da preberete to knjigo. Ker telo dobiva to, s čimer ga človek hrani, in zato je prav, da ga hraniš s tem, kar je zanj najbolj naravno (kaj če bi v avto dali napačno olje? podobno je s telesom…) Je sicer res stroj, ampak je živ stroj, zato je smiselno živo hraniti z živim (presno prehrano). Duševnost je v veliki meri odvisna od prehrane, čeprav se tega vse premalo zavedamo, ampak spomnim se prispevka na tv, kjer je nek človek delal poskus na sebi, in je en mesec jedel le hitro hrano… Zredil se je, slabo se je počutil, bil je brez motivacije, upadlo mu je spolno življenje, zvišal se je hlesterol… Po mojih izkušnjah z naravno, presno hrano res misliš jasnejše, telo je lahkotno, vse je bolj svetlo in dobre volje. Vso srečo! Prozac bi pa jaz na vašem mestu kmalu opustila, ker to blaži trenutno razpoloženje, simptome torej, ampak bojim se, da vas zahrbtno dela odvisne in vas vse to vodi še v nove probleme. Kot rečeno, predlagam vam, da preberete omenjeno knjigo, v slovenščini pa obstaja še knjiga Irene Andrini z recepti za presno hrano (človek si sploh ne more misliti, kako je lahko pestra), in zanimiva knjižica Izpovedi presnojedcev.