Tudi jaz bi nekaj na to temo. Stara sem 38 let. Pri 33 sem se odlocila, da se bom nehala unicevati in se prenajedati, ker tako zivljenje nima smisla. Najprej sem zacela s psihoterapijo in Prozacom(se dane s ga jemljem), potem sem sla na AO, potem na hipnozo, potem sem bila hospitalizirana, potem sem hujsala pod zdravniskoim nadzorom…. Se vedno sem na zacetku. Se vedno se prenajedam in potem postim in se mucim. Samo, da sem zdaj utrujena in brez volje. Je sploh izhod iz zacaranega kroga ? ali bom morala umreti, da se bo koncalo? Vem samo to, da sama ne zmorem.

Iz vašega kratkega pisemca tezko razberem celosten problem vasega prehranjevanja. Glede na znižano razpoloženje in upad volje, ki ga navajate, bi bilo potrebno, da se o tem pogovorite z zdravnikom, ki vam predpisuje antidepresiv. Podobno tudi glede načina prehranjevanja. Čeprav je včasih težko najti pravo pomoč. ni razlogov za obupanje: pogovorite se o možnostih napotitve k psihiatru ali morda poizskusite najti pomoč še v kateri od samopomočnih skupin, kot je Muza ali Ženska svetovalnica. Ljudi s podobnimi težavami je veliko, čeprav ustrezna zdravljenja še vedno niso dovolj dostopna, vztrajajte. Stvari je mogoče spremeniti, to lahko preberete tudi v različnih pismih na tem forumu.

Marija Anderluh