psihosomatske motnje
V prejšnjem stoletju se je hkrati z naraščajočim zanimanjem za vlogo psihičnih dejavnikov kot vzrokov nastanka duševnih motenj, uveljavil termin psihosomatske bolezni. V začetku je bil posledica prepričanja, da so psihološki dejavniki neposredni povročitelji duševne bolezni. Danes se ta pojem uporablja v bistveno širšem smislu in označuje načine prepletanja psiholoških in telesnih dejavnikov pri telesnih boleznih. Dokazano je, da psihosocialni dejavniki, kot so npr socialna izolacija, stresni življenjski dogodki, osebnostni dejavniki, duševne bolezni vplivajo na nastanek in potek nekaterih telesnih bolezni, kot je npr srčni infarkt.
Glede na tesen preplet duševnih in telesnih dejavnikov pri motnjah hranjenja, ni nenavadno, da so jih v preteklosti prištevali med t.i. psihosomatske motnje.
Danes uvrščamo v skupino psihosomatskih motenj somatizacijsko motnjo, ki jo označuje telesni simptom kot izraz čustvene stiske in nekatere pretežno telesne težave, katerih nastanek ni mogoče razložiti s telesnimi vzroki.
Marija Anderluh