Za menjavanjem bulimije in anoreksije sem bolehala skoraj tri leta in še danes, ko že nekaj časa ne bruham več in se izogibam samo določeni hrani, nisem povsem ozdravljena, sproščena in brezskrbna, kot bi to pri svojih 26ih letih lahko bila. Iskala sem že pomoč, bila sem pri dr. Karin Sernec v Ljubljani, a z njo nisem uspela najti nekega pristnega stika. Zato sem z obiski nehala, sem pa pred kakim mesecem prvič obiskala Zavod za psihosocialno pomoč z umetnostjo na Ulici stare pravde 2 v Ljubljani.
Za gospodično Ano Trivič, ki tu dela in pomaga takim izgubljenim dušam, kot sem sama, sem izvedela po naključju, a že moj prvi osebni stik z njo mi je vrnil upanje, da bom nekoč, kmalu, tudi sama spet vesela in brezskrbna kot sem bila včasih.
To pišem tistim dekletom in staršem, ki potrebujejo pomoč sposobnega in pri svojem delu uspešnega človeka, pa jim tega zdravniki in razne ustanove tega morda niso uspeli zagotoviti z enako mero človeškosti, kot to počne Ana. In verjemite, samo nekdo, ki je bil v tem peklu in se je iz njega izkopal, vam po mojem mnenju lahko resnično pomaga. Tu lahko vzpostavite stik z ostalimi dekleti, ki so danes z njeno pomočjo zdrave, uspešne in srečne, kot bi morale biti tudi ve!
Draga dekleta in dragi starši teh nesrečnih otrok! V petek, 29.11. je na Zavodu PU dan odprtih vrat, med 10. in 12. in 15. ter 17. uro. V nedeljo, 1.12. med 9. in 18. uro je seminar za starše, sicer pa so urane ure gospodične Ane ob ponedeljkih od 12h do 13h in sredah od 15h do 17h. Delo poteka v zelo sproščenem in pozitivnem vzdušju, po skupinah.
Želim vam veliko moči in uspeha v boju s samimi seboj!
Magali

Te delavnice so ena od oblik pomoči, ki so organizirane v okviru različnih nevladnih organizacij. Informacije o načinu finansiranja v zgornjem pismu ni, mislim pa, da je potrebno za udeležbo plačati. Na žalost krovne organizacije, ki bi usklajevala strokovno delo vseh teh različnih oblik pomoči pri nas še, smo pa z organizacijo le-te že poskušali oz. začeli.

M Anderluh

Pozdravljena, Magali!

Koliko pa stane tale zadeva pri Ani? A delo poteka samo po skupinah?

Ker financiranje in pomoč tem nevladnim organizcijam ni omogočeno ( s strani države in vladnih organizacij), so te delavnice res samoplačniške. Vendar prispevek ni tako velik, da bi bil preveliko breme za duužinski proračun, in v kaj naj človek potem vlaga, če ne vzravje, svojo prihodnost in kvalitetnejše življenje?

Fino.

Živjo,
delo poteka v glavnem v skupini in to iz pomembnega razloga – ker se tako najhitreje napreduje. Seveda se da zmenit tudi individualno. Je pa prvo srečanje za navo skupino (okoli 5 deklet) to nedeljo, 8.12., Ul.stare pravde 2 v Ljubljani, zraven stare otroške klinike oz. v bližini Poljanske gimnazije.
Cena je pribl. 12 000 na mesec, srečanja enkrat tedensko. Dela se pa vse živo, v glavnem se učiš izražanja čustev, to kar si zapirala vase dolga leta in ti je udarilo ven kot taka motnja – anoreksija, bulimija.
Če te še kaj več zanima ali katero drugo, pišite na e-pošto.