Najdi forum

Pozdravljene,
imam težavo. Mogoče je to, da jo priznam, že začetek rešitve. Gre pa za to, da “jem skrivaj”. Torej – po kosilu še na hitro dve, tri žličke, kar ostane. Popoldne odprem hladilnik, in hitro nekaj na skrivaj. Zvečer prav tako. Mislim, da imam to težavo že kar pomnim. Seveda se mi skozi to kopičijo kilogrami. Trenutno je moj BMI 30. Vem, da bom morala sama nekaj ukreniti. Domači vedo za mojo razvado a me ne opozarjajo niti sekirajo. Mož me sprejema tako kot sem. Otroci pa itak. A zaradi svojega zdravja moram nekaj ukreniti.
Ali mi lahko predlagate, kako naj si pomagam?

Lepo pozdravljeni,
hvala za vase pisemce glede skrivne razvade. Vcasih taka skrivna razvada sledi našim skrivnim prepričanjem: ste se že kdaj vprašali, zakaj morate, če vam kaj zapaše, pojesti skrivaj?
Ko začne človek opazovati ali nadzorovati zaužito hrano, postane pogosto strog in nedopustljiv do užitkov, ki jih ima najraje. Potem sledi odrekanje, temu pa obtoževanje, kadar to ne uspe. In potem sam pred sabo skriva. V resnici se pa pogosto izkaže, da v tem poje še več, kot bi si privoščil, če bi smel, tako kot vsi ostali.
Mislim, da je pot ven s tega: konec skrivalnic. Premislite in se vnaprej odločite, kaj si lahko od dobrega zares privoščite po kosilu. To si pripravite v primerni količini, ne preveč, vsebina pa – kar imate najraje. Vsedite se za mizo in pojejte počasi in z užitkom. Jutri pa spet kaj drugega.
Ugotovitev, da se ni potrebno odrekati, le splanirati in potem si res z užitkom privoščiti, je pogosto odrešujoča. Zanimivo, ne?
Marija A.

Najprej hvala M Anderluhu za odgovor na to vprašanje ki je hkrati tudi moja težava! Nekoč sem se prav “dala na to” da bi ugotovila kakšen je vzrok mojega stalnega “nažiranja” ampak mi v podzavesti nikakor ni uspelo najti ničesr posebnega (saj veste da pravijo, da je za to kriva kaka težava…), je to resnično? Ampak kaj, če , tudi ko se poglobiš vase oz. se poizkušaš poglobiti, ne najdeš tega vzroka? Bi mi slučajno lahko kdo priporočil kako metdo kako odkriti ta skrivni vzrok?
In še enkrat hvala za odgovor o tihotapenju hrane na skrivaj v spalnico, kjer si lahko škatlo biškotov privoščiš v neomejenih količinah in nobenemu na očeh 🙂

Pozdravljena,
način našega hranjenja je lahko tesno prepleten z našim počutjem, posebej pogosta je povezanost depresivnosti in zvečanja ali zmanjšanja hranjenja, prav tako pa tudi z našim odnosom do nas samih in z našimi prepričanje o sebi, o drugih in o svetu. Različne tehnike pomagajo pri razumevanju teh povezav, sama pogosto in zelo uspešno uporabljam v terapiji kognitivne tehnike, s pomočjo katerih lahko razjasnimo skrivna gonila v ozadju našega ravnanja.
Ob terapevtu, ki je za to usposobljen, gre to lažje, obstajajo pa (predvsem na tujem, pri nas na žaost še ne) tudi različni priročniki za samopomoč.

Včasih pa ostane kakšen kotiček v vsakem skrivnost in če ni generator težav, ni s tem tudi nič narobe.

Pozdrave,

dr. Marija Anderluh

New Report

Close