Pozdravljeni,
že nekaj let me nekaj skrbi in končno se mi je odprla možnost, da razčistim s tem problemom.
Zelo dobro poznam moškega, starega 50 let, velikega približno 194cm in težkega 90 kg (to pravi on – to ni nihče še videl). Izgleda res zelo, zelo suh, vidijo se mu rebra in druge kosti. Že pred nekaj leti je začel hujšati, ker je bil res nekoliko močan in so mu baje grozile težave s srcem. Shujšal je približno 18 kg. Pravi, da se počuti zelo dobro, da mu zdravniki pravijo da je zdrav. Vem, da izgleda vse lepo in prav a v resnici… Torej moški izgleda res zelo suh, je pa samo solato, fižol krispije, sir, skuto, kavo – kapučino (s smetano ali z mlekom), ribe, zelenjavo (brez krompirja), sladoled, arašide, kikirikije, suho in sveže sadje, pije vse pijače. Če slučajno dobi poleg zelenjave dva koščka krompirja ga pusti na krožniku, če dobi zelenjavno juho z makarončki jih pusti itd. Je pa res to, da če je kam povabljen poiskusi vse jedi, vendar se trudi, da poje čimmanj. Enako je čez celo leto. Tudi kadar je cel dan fizično aktiven potem poje eno veliko skledo zelene solate z nekaj žlicami fižola.
Edino kar tudi sam pove, da ga muči, je izredno slaba prebava, tudi nekaj dni nič, potem pa razni donati in ostala odvajala. Druga težava pa je, da mu je izginil vonj, enostavno nič ne vonja.
Kaj pravite? Ali sem brez veze zaskrbljena? Ali je možno, da ima toliko star moški kakšno od prehranjevalnih motenj? Ali naj kaj ukrepamo, ker on se samo smeji.
Že naprej se vam zahvaljujem za pomoč.

Po mojem mnenju gre za eno obliko anoreksije in je prav, da ste zaskrbljeni.

LP, Jana

Lepo pozdravljena,
v vedenju, ki ga opisujete, je veliko podobnosti z vedenjem oseb z anoreksijo nervozo. Namerno zniževanje telesne teže pod normalo (to se zdi po vašem opisu telesnega izgleda resnično), izogibanje različnim vrstam hrane, ki so kalorijsko bogatejše in velika fizična aktivnost, kot tudi pritožbe čez zaprtost in posledična zloraba odvajal so pri osebah z anoreksijo zelo pogosta in zanjo značilna. Motnje hranjenja so pogoste tudi pri moških, čeprav približno 9 krat redkejše kot pri ženskah, zato tudi v tem primeru niso izključene.
Mislim, da bi bil potreben natančen telesni pregled in pogovor z zdravnikom, ne vem pa, če ga lahko k temu vzpodbudite vi. Poleg osnovnih laboratorijskih preiskav bi bilo smiselno opraviti tudi slikanje kostne gostote. Pogosto lahko kateri od patoloških izvidov vzpodbudijo človeka k nadaljnemu resnemu obravnavanju težav.

Odgovor je pozen in se zato opravičujem. Poletje tudi na forumu.

Z lepimi pozdravi,
Marija Anderluh

Živjo!
Zelo lepo bi prosila če bi mi lahko kdo odgovoril na moje vprašanje. Vidim da so posti zgoraj še iz leta 2002, vendar upam da mi lahko kdo odgovori, ker je stanje že zelo zaskrbljujoče. Torej na bistvo…
Poznam fanta, star je 17 let,visok okoli 192cm in težek okoli 74 kilogramov. Statistično gledano, te številke morda še niso tako skrb vzbujajoče. Vendar nastopa problem v njegovi prehrani… iz jedilnika je izločil vsa živila z veliko maščobami, sladkarije, ogljikove hidrate skoraj da več ne zaužije (mislim predvsem na kruh, poje ga morda kakšen majhen košček za zajtrk, vendar zelo redko). Ne pije nobenih sokov, ker vsebujejo sladkor- beri kalorije. Ne pregreši se niti enkrat. Kosmiče ne dela z mlekom ampak z vodo. Ker bi rad imel mišičasto telo poje veliko beljakovin, skuto in salamo- vendar skuto s skoraj nič odstotki maščobe in je samo puranja prsa brez maščobe. solato je pusto, niti soli si je ne. Ne pije mleka in nič takega. Po videzu je zelo zeloooo suh, vendar se ne ozira na komentarje ampak samo nasmehne, ker si je zabil v glavo da ima samo on prav. zelo smo zaskrbljeni da gre za motnjo prehranjevanja.
prosim za odgovor.
lp

Anonim 20, pozdravljena!

Kar opisujete, nakazuje na možnost motnje hranjenja. Kot pravite se izogiba določenim živilom in ima željo po mišičastem telesu. Sklepam, da tudi precej telovadi? Zanima pa me, kako on sebe doživlja, kako sebe vidi v ogledalu? Koliko se ukvarja s hrano in svojim telesom skozi dan? Koliko časa že traja pri njemu tak način prehranjevanja? Ali ga je strah, da bi se zredil?

V prvi vrsti se mi zdi zaskrbljujoče njegovo fizično zdravje. Zelo smiselno bi bilo pri zdravniku narediti telesni pregled, kako je s krvjo, vodo ipd. ter se z zdravnikom pogovoriti o njegovem načinu prehranjevanja. Ni mu potrebno popolnoma spremeniti svojega jedilnika, vendar bi bilo dobro, da ve, da si na ta račun ne bo uničil zdravja. Če pride do pomanjkanja kakšnih vitaminov, mineralov, maščob ali kaj podobnega, da jih zavestno začne vnašati preko določene hrane ali nadomestkov.

Če gre za motnjo hranjenja, če sta hrana in telo postala bojišče njegovih notranjih bojev, se iz vašega opisanega zdi, da je še v fazi, ko tega še ne prepozna.

Glede na to, da je fant mladoleten, bi me zanimalo, kaj na vse to pravijo njegovi starši. Tudi njih skrbi? To je sigurno nekaj, na kar bi bilo dobro, da so starši pozorni. Ste govorili z njimi?

Toliko zaenkrat. Lep pozdrav,

Vesna