Najprej en lep pozdravcek!
Imam en problem, ki mi gre ze pocasi na zivce. Stara sem 20 let, problem je pa v tem, da ne znam nehati jest! Ko sem na faxu ali pa sem zunaj, sploh ne mislim na hrano in niti nisem lacna, ko pa sem doma oz. pridem domov, pa non stop jem. V glavnem pojem vse kar je v hladilniku, npr. pojem vso cokolodo, v strahu, da je jutri ne bo vec v hladilniku oz. da jo bo kdo drug pojedel. Skratka nimam mere pri nobeni vrsti hrane. Pojem vse, cetudi nisem lacna. Kaj naj naredim, da ne bom vedno mislila na to, kaj je v hladilniku? Ker sem resnicno sod brez dna in nikoli nisem sita.
Je mozno, da moj problem izvira iz otrostva, ker ko sem bila majhna, sem mogla pojesti vso zelenjavo (je ne maram), ki je bila na krozniku, za vecerjo sem ponavadi jedla razne mlecne stvari, ker je kao zdravo, ceprav bi rajsi kak sendvic…problem je pa ta, da tisto kar nisem smela jesti, so drugi jedli v prico mene (meni so se pa sline cedile), prav tako sem imela odmerjeno kolicino sladkarij, ponavadi nisem dobila nic, ker so imeli to za obiske, v prico mene so pa to vsi jedli. Zame pac ni bilo zdravo. Je mogoce, da je problem res to, da zato pojem vse, ker se bojim, da mi bojo drugi vse pojedli.
Kako naj dosezem to, da bom jedla toliko kot normalen človek??
Hvala za odgovor,
Katja

Draga Katja, ki praviš, da ne znaš nehat jesti,
prav si povezala svoj odnos do hrane z nekimi zgodnejšimi izkušnjami iz družine in občutki prikrajšanosti pri hrani, ki kot da jih zdaj podoživljaš oz. želiš preseči. Ja, družina kar precej sooblikuje naš odnos do hrane, vendar ni edini dejavnik, ki nas lahko na nek način “žene” v prenajedanje oz. preokupiranost s hrano. pojav je kompleksen, zato je dobro, če si poiščeš kakšno strokovno pomoč ali se vključiš v kakšno skupino za samopomoč oz. vsaj prebereš kakšno knjigo za samopomoč na temo motenj hranjenja.

Lahko pa začneš že sama z vprašanjem: Kaj ti da tisto prenajedanje? Katere trenutne “pluse” prinaša to praznenje hrladilnika? Ali bi to lahko dobila kje drugje?

A zelo verjetno rešitev ne bo tako lahka, da bi le odgovorila na zg. vprašanja in poiskala nadomestke – resnično ti priporočam še dodatno pomoč.

Pa lep pozdrav

Ana Z.

Katja,
sama se srecujem z istim problemom. Kupim npr. pol kile kruha z idejo, da ga bom imela za dva dni, pa ga pojem v enem veceru! Kupim 30 dag sira z istim namenom, pa ga spet kar pojem. Ebnostavno nisem mirna, ce ne pojem vsega, kar imam!
Resitev vidim samo v tem, da ne kupujem hrane. Preprosto. Ce nimam, ne jem.
Sem pa ugotovila se nekaj: jem, ker sem nesrecna. Namesto da bi kam sla, se zapiram v sobo, ker sem debela in me je sram it ven. in ker sama cepuim doma, jem.
Zacaran krog!! Na fitnes se spravljam ze leta! Pa kar nic. Ne vem… nisi edina, to sem ti hotela povedat!