prenajedanje
Pozdravljeni
Veliko sem že prebrala o prenajedanju in drugih prehrambenih motnjah na vašem forumu. Sama imam težave že kakšnih 16 let, zdaj sem stara 32. Ne stradam, ne bruham ampak se prenajedam z veliko mero slabe vesti, kar mi unicuje zivljenje. Sla sem skozi faze stradanja, tako se je začelo, nato sem uporabljala diuretike in odvajala, noro telovadila, nato sem življenje nekoliko uredila, toda še vedno ne obvladujem stanja. Sem poročena, imam otroka, dobro službo, vendar me še vedno pogosto zanese v prenajedanje, kar zelo negativno vpliva na moje življenje, na samopodobo,… Prebrala sem o skupinah za samopomoč, vendar sama sem doma na deželi in skoraj 12 ur od doma zaradi službe, zato obisk skupine skorajda ni mogoč. Želela bi si dopisovati s katero, ki ima podobne težave kot jaz oziroma jih je zmogla rešiti. Danes sem se odločila, da nekaj storim, ker zaradi mojih problemov trpi družina, zato vas prosim za pomoč.
Pozdravljena, Lucija
Mislim, da sem se na kratko nasla v tvoji zgodbi… Sama imam tudi neko vrsto motnje prehranjevanja… Vsake toliko menjam fazo – od prenajedanja, do nejescnosti, mimo bruhanja in zlorabe odvajal… Vsega imam pocasi ze dovolj, ker se mi zdi, da sem totalno izgubila kontrolo in da je hrana prevzela oblast nad mano…
Ce zelis, mi poslji kaksen e-mail, da malce izmenjava izkusnje in skusava druga drugi pomagati iz tega zacaranega kroga!
lp!
Natasa xxx
Draga Lucija !
Povsem identične probleme imam tudi sama. Tudi sama niham od telovadbe in zdrave prehrane v določenem časovnem intervalu do prenajedanja s stalno prisotno slabo vestjo.
Visoka 170, težka 78 kg ! Vsak ponedeljek nova odločitev, ki kaj kmalu ob najmanjšem stresu zbledi. Vedno znova najdem opravičila zakaj je temu tako. Nisem ena tistih, ki potrebuje presvetlenje – češ, s hrano polniš praznino v sebi, saj o teh stvareh veliko premišljujem in poskušam najti poti iz začaranega kroga.Hočeš nočeš se nezadovoljstvo prenaša na vso družino. Z razliko od tebe, sem še izredno nezadovoljna s službo, za seboj pa imam kljub fakultetni izobrazbi kar dolgo in neuspešno pot iskanja primerne zaposlitve.
Ljudje, ki ne poznajo tega občutka, s katerim se vsak dan znova zbudiš, si niti v sanjah ne morejo predstavljati, s kakšno grenkobo živimo naš vsakdan.
Zelo, zelo bi bila zadovoljna, če bi imela ob sebi tudi jaz kakšno osebo s podobnim problemom in željo po spremembi – zato se prosim oglasi – mogoče nama uspe skupaj !
Do takrat – Mimi
Kako lepa druscina in jaz sem mislila, da sem ena redkih pri letu 30, urejeno sluzbo, druzino, pa problemi s prehranjevanjem.
Vse isto pisete in kar je se huje, vsa zadeva gre tako dalec, da mi ogroza mir v zakonu oz. druzini. Veckratni pogovori z mozem me za trenutek pomirijo, saj me vedno potolazi, da sem mu vsec taksna kot sem.
Ne, nisem debela, prevec je le tistih 5 kg, ki mi vedno grenijo zivljenje.
Potem pa prenajedanje, stradanje, telovadba, ….
Zacaran krog.
Stara sem 21 let in imam ze 5 let identicne probleme – kolikokrat me je tiscal trebuh od prenajedanja in kolikokrat mi je bilo slabo od posta in kolikokrat me je bolelo grlo od bruhanja….Samo misel na vse te stiske me zamori… vsaki dan sem bolj v depresiji…obupana…ne vidim izhoda..non stop mislim na hrano…ko pomislim, da bom cez 10 let imela otroka in bila porocena in imela se vedno te probleme, me mine volja do zivljenja….O motnjah hranjenja sem ze veliko prebrala, veckrat sem mislila da sem koncno spregledala in da je vsega konec, toda se vedno se je vse ponovilo…Ne morem si pomagat sama, ceprav se zavedam, koliko je resnejsih problemov, toda mislim, da je to prava bolezen. Moja zadnja odlocitev je obisk k psihiatru, toda nisem se sla (se odpravljam ze par mesecev) – ali pozna kdo kakega v redu specialista v Mariboru?
Zelela bi se tudi dopisovati s kom, kam naj sporocim e-mail, da bo anonimno?
Srecno! LP
Vem, da je veliko ljudi, ki ima te probleme, ampak, ko tako hodim po mestu, se mi zdi, da imajo vsi urejeno življenje, moje pa je en sam nered. Sploh ga ne morem obvladati. Dokaz je že tako osnovna stvar kot je prehranjevanje. Še pri tem mi spodleti.
Najhuje je to, da teorijo vso obvladam. Zatakne se pri praksi.
Pišite še kaj. Lepo bi bilo, če bi si delili izkušnje in se spodbujali, ker mislim, da edino tisti, ki je to kdaj doživel, razume kako nam je.
LP
Pri meni je zal tako, da nimam urejene ne sluzbe, ne druzine, fanta sploh nimam… Pa vendar se mi zdi, da to sploh ni to. POvrsinsko gledano sem prav zadovoljna s svojim zivljenjem, ker se zavedam, da sem se mlada in si ga sele ustvarjam… Za sabo pa vlecem preteklost, ki me tako zelo ovira… Tudi jaz nisem debela – tega se zavedam, ceprav se vidim kot eno svinjo pripravljeno za zakol… Pustimo to! 🙂 Vem, da bi bila veliko bolj zadovoljna s sabo, ce bi se znebila le kaksnih 5 kg… Pa vendar si cisto ne verjamem, ko pisem te besede… Mislim, da je to resnicno zapleten zacaran krog… Teoreticno tudi vem, kaj bi pri sebi mogla spremeniti in urediti, da bi bilo tega konec. Toda iz nekega meni dokaj neznanega razloga, tega ne znam (ali morda nocem?) realizirati…
LP vsem!
Natasa xxx
Pozdravljeni,
odločila sem se, da tudi sama napišem par besed o prenajedanju, saj imam sam še kako velike težave s kilogrami. Že kot otrok sem imela težave s kilogrami. Spominjam se, da sem že kot 10 letnica imela vsaj 20 kilogramov več kot moje vrstnice. Starši so mi pomagali, me vozili k zdravniku specialistu, vendar ni bilo uspeha. Sama sebe sem sovražila in že takrat razmišljala o tem, da bi se ubila. Njprej sem jedla na skrivaj, nato pa še z ostalimi v družini. Sovražila sem posemhljive poglede mojih sovrstnikov. V osmem razredu so me poslali na hujšanje. Imela sem 127 kg. V štirih mesecih sem shujšala na 95 kg. Nisem dojela mojega uspeha in nihče me ni poskušal prepričati in mi dopovedati, da je to uspeh. In začelo se je znova. V 6 letih sem se zradila na 136 kg. Počutila sem se slabo. Pri svojih 24 letih nisem imela resne zveze s kakim fantom. Zapletla sem se z napačnimi moškimi (odvisniki). Prišel je dan, ko sem se odločila, da bom ponovno shujšala. Začela sem hujšati pod zravniško kontrolo in hkrati z z menoj je hujšala tudi moja denarnica. Kligrami so kar leteli z mene, moja samozavest je rasla. V pol leta sem shujšala čez 40 kg. Pristala sem na 93 kg. Ljudje, znanci in neznanci so me ogovarjali. Vsem sem se zdela drugačna. Ej to sem jaz, je kričalo v meni. Jaz, nisem se borila zato, da bi me ljudje ogovarjali, ampak zato, da bi jim bila podobna in me nebi spet gledali in ogovarjali. Nekdo mi je rekel – veš prej, ko si imela toliko kg, si se mi pa res smilila. Potem mi je seveda zmanjkalo volje in denarja, da bi nadaljevala tak strog tempo. Spet sem začela jesti. In poskušati bruhati, pa mi ni uspevalo. Jedla sem vse, čemer sem se prej odrekala. Po treh letih imam čez 160 kg. (niti ne vem natančno, ker tehnica ne pokaže več). Spet vidim tiste poglede, nekaterim se smilim, nekaterim sem ogabna, grda,… Enostavno ne vem, kje naj najdem pogum, da začenm spet hujšati, kajti kilogrami resno ogrožajo moje zdravje. Bolijo me noge, hrbet, koža me peče, počutim se slabo, boli me srce, ko hodim sem zadihana in mi začne slabeti, da ne govorim o vsakodnevni slabosti, zaspanosti, utrrujenosti po preobilnem hranjenju. Kako naj živim, ne morem s temi kilogrami. Zasvojena sem,… Razumem alkoholike, narkomane, … Ne najdem smisla živeti, čeprav ne razmišljam o samomoru. Ali pa je to samomor, da jem …
Hvala, ker ste prebrali,
Maksima
Z Dravo!
Po mojih iskušnjah in spoznanjih so možni vzroki prenajedanja :
– občutljivost na KAZEIN (vse mlečne izdelke) in GLUTEN (pšenica in hrana iz pšenične moke) (še posebej če imaš krvno skupino A in 0)
– kandidaza – razraščenost kvasovke Candida Albicans v črevesju in sluznicah (glej povezave) sicer stalnega gosta v in na našem telesu, ki pa je lahko vzrok mnogih problemov
Na kratko o meni:
star sem 28 let, od 15 do nekje 23 leta nisem jedel nobenega mesa in mesnih izdelkov, potem sem začel jesti ribe in sedaj dobro leto občasno še perutnino.
Lahko bi rekel, da sem postal obseden s hrano: kaj bom jedel, kdaj, kako bom kombiniral… Prebral sem karkoli je bilo napisanega o prehrani, knjige, članki, poskusil razne diete, se postil. Spremljala me je depresivnost, nervoza, prenajedanje, občutek hladu (kot da mi po žilah teče ledena kri), nezmožnost koncetracije… Največkrat sem se prenajedal s čokolado( nikoli dovolj), keksi, mastno hrano… Sicer nisem imel težav s težo, nihala mi je max +-3 kg, sem se pa zavedal, da škodujem svojemu telesu, zobem. Večkrat na leto sem imel “čiščenjet” (.i. prehlad oz. vneto grlo): izločanje sluzi iz nosa(sinusov) in pljuč, kar je ponavadi trajalo dober teden.
Dobri dve leti nazaj je moj dopoldanski jedilnik ( po načelih higienizma ) zgledal takole: zjutraj najprej sadje, nato po kake pol ure še jogurt. Opoldne so misli spet bile pri hrani, kaj, koliko, kako…So bili dnevi, ko sem se kar tresel. Za kosilo sem mimogrede pojedel za tri. Nakar sem en vikend pozabil nabavit jogurte. Dva dni nisem jedel jugurtov ( mleka samega že dolgo nisem užival ). Starša sta bila povabljena na poroko. Zvečer sta se vrnila domov, in kot je pri nas običaj, dobi vsak še nekaj za popotnico (sladkarije, keksi, torta). Seveda sem si naložil krožnik in šel v svojo sobo, odložil krožnik na mizo. Takrat sem ravno programiral za faks, ko se po kakšni uri buljenja v ekran zavem, da se sladkarij niti dotaknil nisem! NISEM MOGEL VERJETI! Povoham od blizu. Mi ne diši! Ponavadi bi krožnik spraznil v petih minutah. Nato se spomnim, da sem o neprimernosti mleka in mlečnih izdelkov v prehrani človeka že nekaj bral (revija Aura). A je to mogoče vzrok mojega prenajedanja? V naslednjih nekaj dnevih sem spet jedel jogurt pa nato ne in dejansko ugotovil, da mi jogurt (mlečni izdelki) ustvarjajo željo po ogljikohidratni hkrani (sladkarijah). Potem na internetu najdem puno mnogo informacij. PrenehaI sem uživati mlečne izdelke in opazil sem tudi večjo umirjenost, manj nervoze.
Poskusi za nekaj dni črtat iz jedilnika mlečne izdelke in opazuj morebitne spremembe v apetitu in počutju!
Pa še glede Candide.
Čeprav se mi je spolšno počutje po prenehanju uživanja mlečnih izdelkov izboljšalo, so me še vedno mučil očutek hladu(mrzle roke), odsotnost( pogled v prazno t.i. “brain-fog”), včasih slabo počutje po sadju,redna “čiščenja” nekajkrat na leto, tudi poleti. Že dalj časa sem imel na sumu pšenično moko. Nakar sem na začetku ene knjige o zdravi prehrani prebral nekaj o Candidi. Bilo je nekaj strani, o simptomih, ukrepih. Na internetu sem našel veliko informacij in odgovorov (glej povezave). V par stavkih:
Candida Albicans je kvasovka, ki živi v človeškem telesu (črevo). Če ste OK ima obliko kvasovke in je pod kotrolo koristnih bakterij. Zaradi različnih vzrokov (antibiotiki, stres, hormonske tablete, znižana odpornost…) pa se lahko razraste, spremeni obliko v gobo (fungus), katere izrastki se zajejo in predrejo črevesno steno in povečajo njeno propustnost (t.i. “Leaky-Gut-Syndrome”) in s tem možnost prehoda večjih molekul in bakterij v kri. Pa tudi sama Candida izloča različne toksine, ki se sproščajo v kri, kar povzroča mnogo različnih simptomov.(glej povezave)
No, torej upošteval sem nekaj navodil in spet nisem mogel verjeti. To je to, kar mi je povzročalo težave pol življenja. Prilagodil sem prehrano in rezultati so bili vidni po v dobrem tednu!
Lahko rečem, da imam zadevo pod kontrolo. Vzroka “čiščenja” sta bila predvsem pšenica(izdelki iz pšenične moke) in mleko(jogurti). Kar pa niti ni priporočena hrana za mojo krvno skupino (A), kot pravi to Peter J. D’Adamo v knjigi 4 načini prehrane za 4 krvne skupine (PRIPOROČAM).
Takole. Mogoče sem bil predolg, a vendar upam, da bo kdo našel kaj zase in doživel olajšanje in ponoven občutek kontrole nad svojim življenjem, kot sem ga sam!
Za vse morebitne informacije ali tvoje izkušnje mi pošlji mail:
[email protected] ali [email protected]
Lep pozdrav!
Povezave:
** Mleko **
http://www.NoMilk.com
http://www.notmilk.com/
** Gluten ***
http://www.gluten-free.org/
** Candida **
http://www.candida-society.org.uk/
http://www.CandidaPage.com
CANDIDA FAQ V. 2.0. : http://www.infosky.net/~alexmi/candida.htm
The Candida Albicans Mystery: http://www.ephca.com/ca_mys.htm
Pozdravljene vse “sotrpinke”….
Torej, kakor je “vidno” nas je kar nekaj, ki se rade zavijemo pred zunanjim svetom v varno narocje sala, celulita in slabe vesti.
Pri meni je taksna ponavljajoca zgodba, da ko se v mojem zivljenju pojavi kaksen sunkovit preobrat najprej zgubim apetit in kilogrami kar kopnijo…zelo rada imam takrat ogledala in svoje telo v njih…vendar, ko se zadeve umirjajo in ko se pricnejo kopiciti problemi, ki jih v dolocenem trenutku nisem sposobna resiti, se pricne ponovno odvijati stara zgodba…”pokrivam” in “skrivam” se za hrano.
Jasno mi je, da se je treba zadev lotiti in jih resevati…jasno mi je, da s tem zgolj kaznujem svoje telo…jasno mi je, da s tem povzrocam negodovanje soproga in mojih bliznjih….jasno mi je, da to izvira iz mojega otrostva in da je to od nekdaj moj problem. In nenazadnje mi je jasno, da v tem lahko uspem samo z zelezno voljo o samospremembi, ki pa je nisem sposobna….
Torej, drugi ne morejo delati salt namesto mene, opominjanja in kontroliranje, kaj jem s strani soproga, matere, hcerke….me pripravlja do tega, da zacenjam s prenaziranjem na skrivaj….hmmmmmmm
Najhuje od vsega je, da se tega zavedam in da se misli venomer usmerjajo v hrano, kar mi da vedeti, da sem zasvojena s to grdo razvado.
In cudezne palcke ni….
Punce, ce katera odkrije cudezen trik, lahko s tem zasluzi gore denarja!!!!!
Pa lep dan vsem….kljub dezju….
Pa še moja zgodba.
Tudi jaz sem imela velike težave s prenajedanjem. Ker nisem bruhala (nisem mogla) in nisem posegala po odvajalih sem se redila in redila. Pa to sem v bistvu tudi hotela! V hrani sem iskala ljubezen,srečo, se tolažila z njo in se sovražila. Strah me je bilo življenja, strah me je bilo moških, spolnosti (če sem debela me itak nobeden ne bo pogledal) , strah, strah…NE GLEJTE ME, NISEM VREDNA VAŠEGA POGLEDA,!!
In delala samomor, kot bi si rezala žile milimeter za milimetrom. Kaj poznano??
Vsi ti govorijo: Imej se rada, spoštuj se, neguj se …Kako?? Kako se naj imam rada, če se pa SOVRAŽIM!?! Tega enostavno nisem razumela. In treba je bilo začeti kopati zelo globoko, kajti hrana ni problem, problem je kaj te žene da ješ?? Kaj želiš potlačiti v sebi ? In začeti je potrebno čisto od začetka. Se na novo roditi, kopati po jamah otroštva …in nato ozavestiti , razumeti, oprostiti in spustiti od sebe. Pa sprejemanje samega sebe; se razstavit na dele in vsak organ zopet pričeti imet rad. Pri meni je trajalo kar nekaj časa, da sem razumela. In danes ne morem verjeti, da sem vrgla stran 10 let življenja, ki se je vrtel samo okoli hrane.
Začela sem z majhnimi koraki in danes sem že na zelo dobri poti. Čeprav imam še vedno slabe dneve…ampak danes vem kaj pomeni, da se imaš rad, da se spoštuješ, da si srečen.
In danes hrano spoštujem; nekako v smislu : “zahvaljujem se za darove na mizi…” Poslušam telo kaj mu tekne, pa brez problema švignem na Triglav in nazaj…;)