Poročena sem leto in pol in z možem imava 9 mesečnega dojenčka. Živiva na svojem, mož pa ima doma kmetijo in starše kateri mu vse pomenijo. Za mene in otroka pa ni nikoli časa in denarja. Zadnje čase pa je postal še nasilen. Če mu kaj ugovarjam ponori in me udari. Tega nisem vajena in sem resnično zaskrbljena. Z možem bi rada ostala in imela urejeno družino. Ne morem pa prenašati njegovih klofut in nasilja. Kako bi temu naredila konec?

Spoštovana Martina!

Dobro je, da niste navajeni doživljati nasilja, saj ste zaradi tega moževe udarce prej prepoznali kot nasilje, ste zaradi njih zaskrbljeni in želite temu narediti konec. Pomembno je namreč, da reagirate ob prvih udarcih in možu poveste, da takšen odnos za vas ni dopusten in ga tudi ne boste prenašali. V nasprotnem primeru boste sčasoma lahko začeli doživljati vedno hujše nasilje. Verjamem pa, da vas že sedaj zelo boli, ko vas udari, v duši verjetno še bolj kot na telesu, saj vam bolečino prizadeva ljubljena oseba.

Za osebno ali telefonsko svetovanje vam priporočam, da se obrnete na Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani ali Mariboru: , kjer svetujejo tako žrtvam kot povzročiteljem nasilja. Še bolj idealno oz. skoraj nujno, pa bi bilo, če bi uspeli tja pritegnili tudi moža. Mogoče obstaja oseba, ki ima večji vpliv na njega in ki jo bolj upošteva, da bi vam ga pomagala nagovoriti za sodelovanje oz. za vključitev v svetovanje ali skupino. S svojim problemom se lahko obrnete tudi na CSD, mogoče bi se njihov strokovnjak lahko pogovoril z možem in mu povedal, da bo moral nekaj spremeniti pri sebi, če želi ohraniti svojo družino. Ne sramujte se, da se to dogaja v vaši družini. Tudi druge družine imajo svoje probleme, vaš problem pa je nasilje. Zato le spregovorite o tem z osebami, ki so vam lahko v pomoč ali vsaj oporo.

Borite se za svojo družino, ki vam toliko pomeni, ampak ne v smislu, da se obdrži, ampak, da bodo v njej vladali spoštljivi odnosi brez nasilja. Razumem vas, da želite, da ostane družina »popolna« in zato upam, da tudi njemu družina toliko pomeni, da bo pripravljen nekaj ukreniti za to, da ostanete skupaj. Vedite pa, da je še vseeno boljše živeti v t.i. nepopolni ali enostarševski družini brez nasilja kot pa v obojestarševski družini, kjer ima glavno besedo nasilje.

Upam, da boste uspeli ustaviti moževo nasilje. Če bo pa še kar isto, se še oglasite. Veliko poguma in odločnosti vam želim!

Draga Martina, tudi sama sem z mojim tako začela.Želela sem družino z ljubeznijo in določenim spoštljivim nivojem in prijaznimi, toplimi odnosi. On pa je vedno rinil za mamo in tako je še sedaj. Nekajkrat me je tudi udaril, vendar sem prav umetno noro ponorela(ne pred otroci), zahtevala ločitev in prijavo na policijo. Kot vsi strahopetci, ki se spravljajo na ženske, se je tudi on ustrašil in ni več zganjal nasilja. Sta se me pa z mamo psihično lotila, tako, da ga je ona povsem prevzela, jaz pa sem se ukvarjala s celotnim gospodinjstvom, otroci , animacijo, … Jaz sem v takšni gnili zvezi vztrajala, zaupam mu nič, ker le to takoj zlorabi, pomaga mi nič, tako, da počasi venem. Nekako ne najdem izhoda. To sem ti zaupala zato, da se na mojih napakah naučiš spoštovati sebe, da boš otroku za vzgled in v ponos. Meni otroci pravijo, da sem boga mami, kar pa je napačen vzorec zanje.
Se pa moj v 20.letih ni nič spremenil, le ubijal bi za mamo.Ostali smo samoumevni in ob dobrih rezultatih se trka po prsih.Jaz sem pa tako ali tako mrtva asistentka domačih.

Ti uboga mami,20 let že prenašaš nasilnega moža in ti ga še vedno ni dovolj?Otroci niso srečni,ko gledajo vse to….
Naredi konec nasilju takšnemu ali drugačnemu in si ne dovoli,da prehitro shiraš in uveneš.Naredi to predvsem zase in za podmladek.

Martina,upoštevaj nasvet Jane Metelko,v nasprotnem primeru bolje,da se greš srečno ločenko,kot nesrečno ženo,ki bo čakala,kdaj in od kod,ter zakaj jih je dobila (mislim batine,tepež).
To ni pravi odnos in nikoli ne bo za srečen zakon.To je pa tisto,kar si ti najbolj želiš.Ne sramuj se,če boš morala biti bolj zgovorna,naj ga za začetek privijejo drugi.

Ce se ne bo dalo pogovoriti z njim oz. bi postal nasilen….potem vprasaj na zavodu za socialno delo oz. za varno hiso…
Pomembno je, da ne vztrajajs vec v nezdravem okolju in odnosu zaradi sebe in otroka! Vredna si najboljsega in dobrega in ljubecega odnosa brez zlorabljanja(psihicnega, fizicnega).Lahko je drugace-boljse! Ti nisi odgovorna za mozevo obnasanje-vsakdo odgovarja zase in za izbiro, kako bo reagiral…
Predlagam in toplo ti priporocam knjigi od Sanje Rozman: Peklenska gugalnica in Sprememba v srcu.
Srecno!

Čedalje bolj ugotavljam, da je moj mož čisto tipičen nasilnež. (sem ga že zapustila in se ločujeva). Mislim, da me udariti ni upal samo zato, ker vedno ko je dvignil roko sem zavpila nazaj – ‘kar daj me – bom vsaj imela dokaze, da te bom prijavila’. Zato je izvajal psihično nasilje z vsemi tipičnimi lastnostmi (bolestno navezan na mamo, ki je sama tudi psihična bolnica; nazupanje, ljubosumje, grožnje,….)

Ravno zato sem ga zapustila – ker se cenim in spoštujem svojega otroka. Nočem, da živi z nasiljem, ker nočem da moj sin postane takšen. Težko mi je, a vem da moram biti močna zase in za sina – to si zasluživa.

Zdravo mi Slovenske punce ko pa vase stvari precitam pa se mi zdi da poslusam mojo sedanjo zeno
ki to prav dobro pozna ..saj je tudi ona zivela 26 let z enim posiljevalcem in dobila vse vrste udarcev
ker njen presnji fant in oce njenih otrok pa je bil grozni mucenec in je dobivala vseskozi udarce ali pa celo
korekcijo ki je trajala pol ure z nogami v glavo z cevlji in je sla 5x v bolnico in ostala deset dni v koma
to je bil pekel pri njih in veckrat je bla tak obupana da je samomorsstvo delala ..Po 26 letih pa je se zvedela da ima se eno drugo babnico 1 0 let bolj mlado — in da ji je ze dva otroka naredil to pa je odlocba padla pa je ona jezo vzela in jih obadva prebila ter vse njegove stvari ven vrgla i gotovo ..Dolgo casa je sama zivela z otroki 4 in uspela da jih na noge postavi in znova na enega psiho pata nadela (ona je iz severne francije gori pa je 75% pijancev in 85% psihopatov ) ker tam izbira mozkih je zelo tezka alkohol droga in brezdelanost so vsi faktorji tega ..ta drugi pa jo samo ponizaval — recimo ti nisi za nic pa ti si tole in drugo to je pa trajalo samo 4 leta v casu ko se je locevala sva se pa midva spoznala in nekaj cisto drugega ustvarila –in v zacetku se je zelo bala ker si je zamislila da so dedci vsi psihopati alkoholicari da pravih normalnih ljudi sploh ne postoji .cisto pocasi je zacela zaziveti in nasmeh in srecno lice pridobiti od zacetka ko sem jo poznal pa je bla zares vsa preplasena moskih se je bala –kadar sem jo kaj vprasal samo kimala je ali se tresla ker v njeni glavi je se zmeraj bla ta grozni strah moskih ki so kot svinje z njo ravnali .. midva sva pocasi uspela vse to zbrisati in po dveh letih je cisto druga zena postala. in se zares prima razumeva -ni ga enega ki komandira in drugi ki sledi pravo naravno zivljenje
sva si mogla sreco ustvariti kot ce bi se obadva mlada bla… Nekaj kar si morate kar hitro –takoj v glavo dati da”” to ni vasa krivda””” da se on takole ponasa vi ste zrtva njegove folije .Ce prav normalnega cloveka srecate vi boste normalno zazivele potem pa se boste sprasevale zakaj sem toliko casa to prestala in moje zivljenje gubila v nekaterih primerih je zivljenje zelo kratko ne ga tako uporabiti.
Odlocite si da korak se naredite pa se bo vse zamenilo …Zacetki bojo tezki samo straha pa boste se znebili in znova zaziveli –sami sebe ne boste vas spoznali po tej spremembi –poslusajte ta nasvet ce hocete to ni en ukaz saj ze vi same veste kaj vas caka –pa skocite dokler ste mlade ko boste ostarele nic vec moci ne boste imeli da to storite pozdravljeni postanite pogumni ..

Spoštovani!

Zahvaljujem se vam za vaše dobronamerne in opogumljajoče misli, namenjene ženskam, ki še zbirajo pogum in voljo za to, da rečejo NE nasilju.

Vse dobro in da bi se z ženo še naprej tako razumela, vama želim,

Jana Metelko, dipl.soc.del.