Pozdravljeni!

Mogoče tole ni ravno pravi forum, vendar bom vseeno poskusila (predvsem zaradi izjemno prijazne in skrbne moderatorke:).

Moja mama je stara 43 let in je invalidsko upokojena. Jaz in sestra sva študentki, živimo pa skupaj v Ljubljani. Skrbi me za mamo, in sicer zato, ker ne vem, kako naj ji pomagam. Težava je v tem, da ji je enostavno dolgčas. Nima nobenih prijateljic, ne druži se z ljudmi, ne hodi ven, samo občasno pospravlja pri neki družini, ker smo z denarjem bolj na tesno. V svojem življenju ni nikoli počela česa drugega, kot skrbela za dom in družino. Pred štirimi leti sta se z očetom ločila in to je vse nas prizadelo, vendar ona še dandanes premleva preteklost… enostavno ne more ven iz tega. Imela je težko otroštvo in slab zakon, zadnja leta pa tudi kar nekaj psihičnih težav (bila je tudi že hospitalizirana, jemala je zdravila, postavili so ji diagnozo…). Nikoli ni imela nobenih hobijev, pa tudi ne kaže zanimanja za karkoli. Je zelo skrbna in “hiperemotivna” oseba, razpoloženje pa ji nenehno niha (od malodušja in potrtosti do izbruhov jeze, pa tudi dobrega razpoloženja…). Sicer pa je po naravi precej energična.

Pravzaprav je bila takšna že od nekdaj in s sestro sva se vedno počutili krivo za njeno stanje, vendar sva sedaj že odrasli in jo lažje razumeva. Naj povem tudi, da je izjemno sposobna in iznajdljiva, vendar pa se mi velikokrat zdi, kot da je z drugega sveta… npr. v določenih situacijah so njene reakcije tako “nenavadne”, da pravzaprav nikoli ne morem predvidet, kako se bo odzvala, ali jo bom prizadela ali razveselila… Po eni strani je pa tudi na nek način egoistična, saj v središče vsega postavlja sebe, svoje žrtvovanje, poudarja slabe lastnosti drugih ljudi… imam občutek, kot da se ima za nadčloveka, objektivno mišljenje ji je popolnoma tuje. Je pa ta njena nrav zaznamovala tudi naju s sestro. Partnerja nima, ker v vsem in v vseh vidi predvsem škodoželjnost, do ljudi na splošno pa ima odklonilen odnos. Tudo k psihiatri je velikokrat šla, vendar ji ta predpiše samo zdravila…. Mama zagotovo ni oseba, ki bi lahko živela življenje “rastline”… po domače povedano, potrebuje akcijo in nek nov smisel v življenju (ta smisel sva ji prej predstavljala dom in družina, sedaj pa tega več ni).

Zanima me torej, ali obstajajo kakšne skupine (npr. za samopomoč), kjer se srečujejo npr. ločene ženske srednjih let ali pa ženske, ki si pač želijo druženja ali karkoli podobnega, kamor bi se mama lahko vključila? Enostavno je premlada, da bi takole životarila, s sestro pa nimava dovolj časa za njo, saj imava veliko obveznosti.

Upam, da nisem preveč zakomplicirala, hvaležna bom za vsako vašo idejo.

Lep pozdrav vsem!

Pozdravljena!

Prav nič niste zakomplicirali, ampak ste lepo in vživeto opisali svojo mamo, kateri želite pomagati, da ne bi životarila v stanovanju. Mislim, da je vaše gledanje na mamo zelo realno. Vidite njene dobre strani in njene šibkosti ter jo z njimi tudi sprejemate, kar se mi zdi pozitivno. V vaši trenutni situaciji se zdi, da so se nekoliko zamenjale vloge mame in hčerk, vendar se mi to ne zdi problematično, glede na to, da sta s sestro takorekoč odrasli. Paziti morata le, da v vajini skrbi za mamo ne bosta pozabili nase, na svoje življenje.

Verjamem, da vam je težko, ko vidite mamo, kako se dolgočasi in po ločitvi ne najde ponovno smisla svojega življenja. Res jo je škoda, da bi v teh vitalnih letih ždela doma in premlevala stare probleme ter zraven obremenjevala še svoji hčerki. In se strinjam z vami, da bi bilo res dobro, skoraj nujno, da najde nekaj novega, sebi primernega, kar ji bo zapolnjevalo življenje.

Glede skupine za ločene lahko pokličete na pristojni CSD, prvo socialno pomoč in jih vprašate, če vedo za kakšno tako skupino. Nekateri CSD tudi sami organizirajo takšne skupine. Sicer pa obstajajo:
– Skupina za samopomoč razporočenim v Frančiškanskem družinskem centru: (spodaj)
– Skupina Srce, skupnost razvezanih v cerkvi deluje v duhovnem središču sv. Jožefa v Ljubljani. Email: [email protected]
– V Mariboru (ne vem, če še) deluje skupina za samopomoč Nova pot. Email: [email protected]
– Enkrat sem zasledila, da na CSD Ljubljana – Šiška deluje samopomočna skupina namenjena razvezanim materam imenovana Nasmeh.
– V stik z drugimi ločenimi osebami lahko pridete tudi preko foruma Ločitev: .

Kasneje, ko bi preko pogovorov preteklost že dovolj predelala, pa bi bilo za mamo mogoče boljše, da se prične ukvarjati s kakšno interesno ali rekreativno dejavnostjo, da ne bo vedno znova premlevala preteklosti in z ločitvijo povezanih tem. Preko različnih društev, knjižnic, borze znanja idr. se lahko pozanimate o kuharskih, plesnih delavnicah, telovadbi, planinarjenju, bralnih krožkih, astroloških tečajih, prostovoljnem delu npr. obiskovanje starega človeka ali sprehajanje psov iz Zavetišča za pse, kar bi jo pač vsaj malo pritegnilo in veselilo. O tem, kje je možno opravljati prostovoljno delo, si lahko pogledate na strani: . Mogoče pa bi si lahko našla še kakšno dodatno honorarno zaposlitev, da bi lepo zaslužila in si bi potem lahko privoščila kakšno potovanje ali oddih v toplicah, hribih ali na morju.

Določen učinek imajo lahko tudi zdravila, ki jih ji predpiše psihiater. Lahko je bolj zaspana, neaktivna in otopela. Zato bo potrebovala še bolj močno voljo, da bo nekaj ukrenila, spremenila. Naj omenim še, da je tudi Društvo Paradoks, ki združuje uporabnike psihiatrije, ponavadi vedno organiziralo veliko izobraževanj, delavnic, razstav, koncertov, izletov ipd.

Upam, da bo vaša mami našla v sebi voljo do življenja v pravem pomenu besede ter res dosegla spremembo in našla smisel.

Poznam tak podoben primer,kjer se je mati obnasla tako kot tvoja in takrat je bila diagnoza borderline sindrom. O tem se zunaj ze veliko govori in so tudi inenetne povezave za otroke s takim starsem. Pri nas pa je to se na zacetkih, da sploh prizna stroka, da zivi okoli nas kup ljudi, ki so osebnostno moteni, vendar na prvi pogled normalni…….Je zivljenje veliko lazje, ce se ves, kaj se je z mamo dogajalo in da to nima veze s teboj. In tudi ves kako pomagat sebi in morda njej.

Morda se motim. Preveri.

POzdrav, Eva