Tudi jaz sem zbegana, obupana, razočarana…ne vem, kaj mi je. Dovolj mi je vsega. Vedno sem bila polna energije, upanja…Tokrat se je vse nekam razblinilo. Saj vem, vesela moram biti, ker moji otroci (še) niso zabredli in upam, da to tudi ne bodo…Ravno zaradi otrok in moža invalida sem bila prisiljena ostati doma. Naenkrat sem prestopila prag štiridesetih, pri teh letih pa je najti delo težko. Dovolj mi je čudnih pogledov delodajalcev, češ, zakaj pa nisem vmes deset let delala…poklic mama pač nič ne velja. Izobrazba (VII.st) tudi ne. Vsak si misli, da je z menoj pač nekaj narobe. Jaz pa sem, preden sem bila prisiljena ostati doma, zares prav pridno delala, nisem bila nikoli na bolniški… zdaj pa sem preprosto obupana in razočarana. Zdi se mi, da poštenost pač ni cenjena. Zdi se mi kot da sem pred zidom, ki ga ne morem prestopiti in to se mi zdi krivično..

Draga Maria!

Povsem vam verjamem in vas razumem, da vam že zmanjkuje energije in vsega, ker iščete zaposlitev in ste vedno znova zavrnjeni ali pa niti ne dobite odgovora. Kdor je že bil v takšni situaciji, pozna vaše občutke ta trenutek. Vendar pa kakorkoli slabo že kaže, ne smete obupavati. Upanje morate ohraniti. To je najbolj pomembno za vse, ki iščejo zaposlitev. Tudi sama močno verjamem, da obstaja nekje služba za vas. In tudi ne mislim, da se vi sedaj vdajate obupu, mislim da preživljate tiste težke trenutke, ko imate občutek, da ne bo nikoli drugače in se sprašujete, kaj je z vami narobe, kar se občasno dogaja verjetno vsem dolgotrajnim iskalcem zaposlitve. Vendar življenje je pot z vzponi in padci. Če ste sedaj na najnižji točki, pomeni da bo šlo potem navzgor. Ne vse, veliko pa je odvisno tudi od vas. Morda lahko napišete še več prošenj, kot ste jih do sedaj, pokličete še na več številk, potrkate še na več vrat, omenite še več ljudem, da iščete zaposlitev. Mogoče lahko poiščete dodatne nasvete glede pisanja prošenj in opravljanja razgovorov. Če še niste, bi bilo dobro, da tudi znižate merila, saj mislim, da je za VII.stopnjo celo težje najti zaposlitev. Mogoče lahko preiskusite srečo še v hipermarketih…

Ko boste enkrat pridobili zaposlitev, bo cenjena tudi vaša poštenost in vestnost. Takrat bo to pri delodajalcu lahko pomenilo velik plus za vas. Preko prošnje in razgovora jih je o tem težko prepričati. Če imate možnost pridobiti kakšno priporočilo prejšnjega delodajalca, pa poskusite to. Razlago za to, zakaj ste bila toliko časa doma, pa tudi imate. Samo njih verjetno moti to, da zadnjih 10 let nimate delovnih izkušenj. Zato imate verjetno res več možnosti na delovnih mestih z nižjo stopnjo izobrazbe, potem pa lahko napredujete. Poznam nekatere osebe, ki so pričele npr. s čiščenjem in potem napredovale do veliko bolj pomembnih položajev.

Mogoče vam ne bo nič koristilo, lahko pa tudi, zato vam navajam internetne naslove strani z zaposlitvenimi oglasi, katere se mi zdijo najbolj koristne:
–
–
– (trenutno ne dela, ponavadi dela)

Upam in verjamem, da boste našli zaposlitev. Do takrat pa uživajte v vlogi mame in pomočnice možu invalidu, kar sta tudi spoštovanja vredni vlogi. Vedno pa nam lahko tudi ponovno pišete na forum, saj veste.