Pozdravljeni,
tudi jaz rabim vašo pomoč oz.nasvet. Z partnerjem sva skupaj 10 let in imava 2 otroka (6 in 3 leta). Problem je v tem, da ga jaz ne ljubim več, saj čutim še nekaj do njega ampak to ni to kar bi morala ženska čutiti do svojega moškega. Zmes sva se enkrat tudi že razšla, ko sva imela še enega otroka. Naj povem tudi to, da se ne razume tudi z mojo mamo oz. se z njo sploh ne pogovarja. Do sedaj sem vse to zatirala v sebi, večkrat sem ga tudi že ujela na laži (doma sem imela majhnega otroka on mi reče, da gre na futbal, bil pa je pri bratovi punci doma, kar mi je na začetku tajil, potem pa ko je prišlo vse na dan da sta se samo pogovarjala,…) Vse to me čedalje bolj razjeda, ne predstavljam si, da bi vse življenje živela z moškim do katerega ne čutim tisto kar bi morala, že sama misel na sex zvečer mi gre na bruhanje. Sedaj sem pa spoznala enega fanta s katerim se lahko marsikaj pogovorim brez zadržkov kar se z mojim partnerjem nikoli nisem mogla. Oba sva si tudi priznala, da se nekaj med nama dogaja, da nama je skupaj lepo. Kaj naj storim? Naj celo življenje živim ob človeku s katerim ne bom srečna čeprav se sedaj ko je hudo tudi on začne truditi, ali pa naj se prepustim življenju in ga živim tako kot želim? Hvala

Spoštovana!

Občutek imam, da ste že nekako odločeni, glede tega kaj storiti. Vendar pa, ker gre tukaj za zelo resno življenjsko odločitev, še nekoliko oklevate in želite še potrditev druge osebe. In prav imate, da se ne prenaglite, saj se morate prepričati, da vam bo ena ali druga odločitev prinesla tisto, kar si želite za svoje življenje. Lahko pa se bo zgodilo, da vam bo celo, če boste 100% prepričani v to kar delate, potem žal. Tega, kaj naj storite, vam na žalost ne more povedati nihče. Poslušajte svoje srce in svoj razum in se odločite za eno od dveh poti. Ne glede na to, katero pot boste izbrali, pa ne imejte občutka krivde, saj gre za vaše življenje. Pa tudi za otroke je pomembno, da odraščajo ob zadovoljnih starših. Biti priča nerazumevanju, konfliktom, polaganju računov staršev drug drugemu o tem, s kom sta bila, je za otroka tudi zelo boleče.

Druženje s tem drugim fantom pa mislim, da ni primerljivo s skupnim življenjem s partnerjem. Ena romanca se sigurno zdi bolj privlačna in polna čustev kot realnost vsakodnevnega skupnega življenja. Marsikateri poročeni ali vezani osebi se lahko zgodi, da jo očara druga oseba nasprotnega spola. Vendar, če je zveza z možem ali partnerjem zadovoljujoča in jo želimo ohraniti ter negovati, jamljemo to le kot nek utrinek iz življenja in se raje ne zapletamo preveč. Zato menim, da ne bi bilo dobro, če bi vaša odločitev dozorevala ob misli na lepe trenutke, ki ste jih preživeli s tistim fantom. Osredotočite se na svoj zakon oz. izv.zak.zvezo: ali se je vredno boriti zanj/o, ali so bile izčrpane že vse možnosti za rešitev zveze, ali pa veste da za vaju s partnerjem ni več upanja, da se ponovno “najdeta” in ste takorekoč že potegnili črto čez njega? V kolikor pa tega ne veste in tudi drugače, pa bi bilo dobro, da se obrnete na zakonsko posvetovalnico, recimo na CSD-ju, kjer se bosta s pomočjo strokovnjaka pogovorila o vama ter vajini zvezi. Dobro bi bilo, da bi malo bolj razčlenili svoj občutek, da partnerja ne ljubite več. Po več letih zveze je ljubezen med partnerjema izražena bolj kot povezanost in spoštovanje. Ljubezen ni občutek, ki bi nas preplavil, ampak zavestna odločitev, da boš ljubil, pa tudi če občutek ljubezni, kdaj ne bo navzoč. Ljubezen zahteva veliko truda, posvečanja pozornosti, reševanja nesoglasij. Zaljubljenost pa je neke vrste iluzija, kjer zaljubljenca čutita, da sta popolna. S fantom, ki ste ga spoznala, bi rekla, da sta zaljubljena. V tej fazi še ne morete vedeti, kako bo razmerje dolgoročno napredovalo. Zato naj on ne vpliva na vašo odločitev, saj je težko reči ali gre le za preblisk ali pa bo iz tega vcvetela prava ljubezen in resna zveza. Prav tako pa se tudi ne ozirajte ne to, da se partner ne razume z vašo mamo, ker ni pomembno.

Vem, da se ni enostavno odločiti, vendar pa mislim, da se boste na koncu prav odločili, saj ste tudi edini, ki veste, katera odločitev je prava. Srečno!

Pozdravljena, Sani!

Sem ločena in ti lahko povem, da je ločitev zelo težka in boleča, za vse vpletene, še posebej za otroke.

Glede tvojega zakona ti svetujem samo to – najprej tukaj razčisti, preden se zapleteš v nova razmerja. Ugotovi sama pri sebi, ali boš še zdržala ali pa se boč ločila, potem pa to izpelji. Sama in zase!!! Brez prepirov, s čimveč dogovarjanja z bivšim možem. Ni enostavno!!

Šele ko si leto ali dve ločena in se kot človek postaviš na svoje noge, boš zrela za novo dobro zvezo.

Lp