Dobra prijateljica se pretvarja, da živi v raju, ti pa veš, da trpi
Lep pozdrav!
Zelo rada bi pomagala prijateljici, pa ne vem, če imam sploh pravico “se umešavati”? Lepo prosim za nasvet!
Gre za dolgoletno dobro osebno prijateljico. Odkar pa je lani zanosila in se nato nekaj mesecev kasneje poročila, je najin odnos zelo površinski in nikoli zares oseben. Zgodba gre takole.
Pred tremi leti je spoznala preko druge najine kolegice svojega sedanjega moža. Kolegica jo je že takoj posvarila, da naj si kaj več od avanture ne obeta, kajti znan je bil kot hud ženskar in zelo konfliktna in neodgovorna oseba (pretepi, alkohol in druge droge, pogojno obsojen na zapor, zelo pogosto v velikih dolgovih, delo obdrži za max. dva meseca, iz ene svojih prejšnjih zvez ima otroka, za katerega finančno ni sposoben skrbeti…).
Že takoj se je grdo obnašal tudi do moje prijateljice – namerno je razdrl njeno prijateljstvo s kolegico, ki ju je spoznala; ko ni želela nezaščitenih odnosov, ji je rekel, da ima ona vsaj dobro službo in bo v primeru otroka lahko sama poskrbela zanj; od nje si je sposodil večjo količino denarja, ki ji jo je vrnil potem, ko ga je po večmesečnem njegovem izogibanju slučajno srečala na cesti – takrat je tudi končal njuno zvezo.
Takratno njuno “hojenje” je trajalo 4 mesece, a sta se videla samo ob vikendih, ker je ona delala v Lj, on pa v oddaljenem kraju, od koder sta sicer oba doma.
Sledilo je 6 mesecev, ko nista bila skupaj – takrat je trdila, da ima glede njega sedaj “razčiščene” pojme. No, potem se je pojavil in z enim povabilom na kavo jo je pridobil nazaj. Čez nekaj dni sta šla za 10 dni na počitnice v tujino (ki jih je v celoti plačala sama).
Ko sta se vrnila, je sledilo veliko presenečenje zame, saj je do takrat očitno nisem dobro poznala. Povedala mi je, da sta se odločila naslednjo pomlad se poročiti in čimprej imeti veliko družino. Takoj sem ji povedala svoje mnenje, a ga ni hotela slišat. En teden kasneje je sicer postala zelo zaskrbljena, ker je šele takrat izvedela večino zgoraj naštetih slabih strani svojega fanta, a se je zelo hitro pomirila.
Dober mesec po vrnitvi iz počitnic je zanosila. Meni kljub večim telef. pogovorom za to ni povedala dokler se nisva videli v njenem 4. mesecu nosečnosti. In seveda za poroko, ki je sledila dva meseca kasneje. Ves ta čas – do poroke je fanta še vedno videvala samo čez vikend. Zelo čudno se mi je tudi zdelo, da fanta nobena od njenih prijateljic (tudi jaz) nismo uspele spoznati prej kot na sami poroki.
Od takrat dalje, je do mene “zaigrana”. O možu govori vse pohvalno, samo enkrat ji je “ušlo”. Mož je po poroki sicer dobil službo pri nekem svojem “prijatelju”, a jo je v dveh mesecih spet izgubil – kolegica, ki ju je spoznala (in ki stanuje v istem kraju, kjer se tudi vsi poznajo) pa mi je povedala, da je ta njegov delodajalec že vložil tožbo proti njemu, ker mu je baje dolžan dva milijona SIT. Mislim, da moja prijateljica o tem ne ve nič. Ko je kasneje spet dobil službo (kdo ve, če sploh res?), pa mi je enkrat pojamrala, da je on spet v “depresiji”, da hodi zjutraj od doma in se vrača zvečer pogosto pijan, ona pa je vmes cel dan sama z otrokom v zelo neprijaznem okolju – trenutno (do izgradnje njune hiše) živita pri družini njenega sorodnika, s katero se ne razumejo…
Ne upam se je niti več poklicat, ker vem da bom spet poslušala superlative, njen glas pa bo zelo nazorno kazal veliko žalost, skrb in živčnost… Tudi, če jo konkretno vprašam ali je kaj narobe, to takoj zanika…
Zelo bom hvaležna za Vaš komentar in morebitni nasvet, ali ji lahko oz. nama (najinemu odnosu) kakorkoli pomagam?
LP, Anja
Spoštovana Anja!
Sklepam, da vam prijateljica iz nekega razloga (strah, sram) ne more zaupati.
V kolikor čutite, da opisano drži, morate najprej pridobiti njeno zaupanje. Lahko se zgodi, da to ne bo enostavno, predvsem v primeru, ko je razkorak med njenim življenjem, ki ga poznate vi in tem, ki ga zdaj živi, prevelik.
Mogoče poleg strahu pred vašo reakcijo ali reakcijo drugih, ki bi zvedeli, ali samim dejstvom, da bi še kdo vedel, ji je tudi sami sebi težko priznati, da vse ni v redu.
Lahko, da si zatiska oči.
Vse te opisane okoliščine so tiste, katere ne morete spremeniti. Vse te so v njenih rokah in ona je tista, ki bo ocenila, ali bo kaj rekla ali pa se bo še vedno pretvarjala naprej.
Morda tudi sama čuti, da se vam nekaj dozdeva in toliko bolj se mora truditi, da stvari ohrani skrite- to naredi tako, da pretirano govori samo pozitivno.
Morda bi ji bilo lažje, če bi iz vaše strani dobila kakšno informacijo, da tudi vi niste v redu, da imate take-in-take težave. Kajti, možno je, da se čuti ogrožena, manj vredna in tudi kot “slabša”, ker v njenem zakonu ni vse v redu.
Lahko tudi, da ne more priznati resnice, da ste jo opozorili ona pa je bila “svojeglava in je nasedla”…
Če želite in imate moč, da v pogovoru z njo “stopite iz odra, na katerem blestite”, bo morda začutila ob vas varnost.
Nekateri ljudje tudi zelo težko sprejmejo nasvet ali drugo obliko pomoči in tudi takrat je potrebno biti pri “dajanju pomoči previden in diskreten.
To je moj deln pogled in tudi kakšen nasvet vmes. Če želite, lahko bolj podrobno analizirava.
Anja…
Na žalost imam eno realno novico. ….
da ne glede na tvoje (vaše) dobre namene in trpljenja na njen račun vaši prijateljici ne morete zaenkrat popolnoma nič pomagat…Vse kar lahko, je to da ste ji vedno na voljo, saj bo glede na vaše besede slej kot prej potrebovala eno TRDNO IN KONKRETNO pomoč.
Mnenje ene trmeste devetnajstletnice, ki nikomur ne vrjame dokler se ne opeče je pač tako… 🙂
Lep pozdrav, pa veliko vztrajnosti 🙂