Pozdravljeni,
večkrat prebiram te forume in ugotavljam, da nas ni tako malo, ki preživljamo težke trenutke in obdobja v življenju.
Pri 45 letih sem se znašla sama v življenju, izdana, razočarana, ponižana,… kaj bi govorila. Odšel je z mladim dekletom in me pustil z 2 hčerama.
Najprej nisem verjela in živela sem kar nekaj časa v iluzijah, da to ni res, da se to meni ne dogaja. Padala sem iz žalosti v obup, nemoč, depresije,.. zdaj pa tega konec. Odločila sem se za življenje.
Včasih sem se znala smejati, se zabavati, iti v gledališče, na sprehod in še marsikaj in hočem še.
Znašla pa sem se pred problemom. Imam kar nekaj prijateljev, vendar vsi so poročeni, s svojimi obveznostmi in največkrat se počutim v njihovi družbi privesek (čeprav vem, da je ta občutek le v moji glavi).
In ravno zaradi omenjenega sem se obrnila na ta forum.
Iščem morebitno prijateljstvo za klepet, sprehod, zapolniti osamljen vikend, izmenjavo izkušenj….Prepričana sem, da je med nami marsikdo s podobnimi željami, pa nima sebi primerne družbe.
Doma sem na Obali in vesela bi bila vsake nove prijateljice mojih let.
Lep dan želim vsem skupaj, Urna

Sem skoraj na istem kot ti.Le da je bila pri nama kriva pijača in udarci.Žal se je tudi meni to zgodilo,tako da sem tudi jaz na nuli.Jaz sem stara 38 let in imam 12 letnico.
Kje točno pa si z obale?

Ves, ogromnokrat se mi poraja to vprasanje, kaj bolj boli> besede ali fizicno nasilje,… ne najdem odgovora. Res pa je, da je zakljucek vedno isti.
Zivim v Izoli, kje pa ti?
pozdrav

Še ena tebi podobna sem jaz, in tvojih let. Takoj sem ti hotela pisati, pa ugotovim da si iz obale, jaz pa iz osrednje Slo. Škoda. Lahko si pa kdaj piševa oz. dopisujeva. Če si za, klikni na moje ime in piši

Predlagam, da vzpostavita stik po mail-ih. Ne da bi me motilo vajino dopisovanje, ampak zasebnost bo večja.
Nas pa le obvestita, če se bo iz tega kaj izcimilo!!! Bi nas zanimalo.

Mene osebno bi zelo veselilo, če bi katera izmed forumovk našela vsaj prijateljico za druženje, če ne že sorodno dušo, ki bi jo razumela in z njo čutila.

Pa srečno!

Prvič sem tukaj, tudi samohranilka, stara 48 let, otroka odrasla, tudi jaz bi prijateljico, predvsem za kakšen potep, potovanje, gledališče… Saj jih imam, vendar imajo vse manjše otroke in s tem več obveznosti. Sem iz Domžal in upam, da se mi bo katera mojih let oglasila na email.
Vsem lep pozdrav.Polli.

In še ena, z Dolenjske, 41 let, 2 sinova. Družinski prijatelji in znanci so očitno bili skoraj vsi njegovi. In sedaj, ko bi potrebovala več družbe odraslih ljudi, več pogovorov, izmenjavo mnenj (glede vzgoje otrok, financ, gospodinjstva, …), jih je samo za vzorec. Tudi preživljanje prostega časa z dvema pubertetnikoma je težavno. Čez teden, ko je šola in služba, kar gre, čez vikend pa čutim pomanjkanje druženja / pogovarjanja o tem in še marsičem. Pišite (Dolenjska ni ovira).

Pridružujem se 44-letna,pravkar izgubila fanta,umrl je,torej mati samohranilka dveh skoraj odraslih sinov,iz Primorske.

Pozdravljene,
….. in zivljenje pise svoje zgodbe,…lepe in manj lepe….
Ce katera zeli, mi lahko pise (klikni na ime).
Lep in soncen dan zelim vsem.

Pozdravljena Urna.

Kako je zdaj? Se je katera oglasila?

Sem ti zelela pisati, pa sem kliknila na ime, pa ni E-naslova…

Zal…

LP

Pozdravljena Andreja,
moram reči, da mi ni žal, da sem izkoristila ta forum za spoznavanje novega prijateljstva.
Lep in prijeten dan.

Pozdravljena Donna,
če želiš: [email protected]
Lep dan še naprej, Urna