KAKO NAPREJ?
VČERAJ ME JE ZAPUSTIL MOŽ Z 3IN POL STARO HČERKO .VEČKRAT SVA SE ŽE SPOREKLA PREJŠNJI TEDEN PA ME JE DVAKRAT UDARIL.REKLA SEM MU DA LAHKO KAR GRE IN DA MU NE OPRAVIČIM.ŽE PREJE PA SVA SE OBMETAVALA Z RAZNORAZNIMI BESEDAMI.ŽAL MI JE ZA VSE ŠEL JE K SVOJIM STARŠEM.REKEL JE DA GA NE ZANIMA NIČ VEČ.KA NA NAREDIM?
Po teoretičnih pravilih, ki naj bi se jih spoštovali v feministični teoriji ste ravnali prav. Ob prvem fizičnem napadu ste jasno povedali, da z nasilnežem ne mislite vztrajati.
Druga plat pa je zdaj tisti vaš občutek, ali ste naredili prav. Verjetno ob svojih besedah niste mislili, da bo to on zares naredil. Vendar je. Občutek imam, da so mu vaše besede prišle kar prav, da je lahko odšel, iz vas pa naredil krivca. Je to morda njegova taktika? Da obrne stvari v svoj prav?
V nasprotnem primeru bi vztrajal pri tem, da se opraviči, da ostaneta skupaj… Ponavadi se dogaja kaj takega.
V kolikor se v tem času še ni vrnil ga kar pustite, naj malo razmisli. Vi pa si ta čas prav tako vzemite za razmislek, kako je bilo in če je tako mogoče nadaljevati. Kaj bi želeli, da bi se spremenilo? Koliko ste pripravljeni za to žrtvovati? Ga še vedno ljubite, ali vas je le strah življenja brez njega? Kaj bi pomenilo, da ostaneta sami s hčerko?
Prosim tudi druge, da posredujete svoja mnenja in podporo Katarini.
Pozdravljena!
PUNCA!! KJE PA JE SAMOSPOŠTOVANJE??
Pred poroko (poročen sem že 13 let) sem sam pri sebi sklenil, da žene ne bom udaril pa naj bo karkoli. In je tudi nisem. In je ne bom!!!
Zato vedi naslednje: Če bi bil tvoj …(ne morem mu reči mož, ker bi s tem žalil ostale može) človek na mestu te tudi nebi udaril. Zato kar hrabro naprej. Verjamem, da je težko in ti želim vse najboljše vendar če boš pokleknila zdaj bo v prihodnosti lahko samo še slabše. Zato GLAVO POKONCI PA DESCA NA ČEVELJ!
LP
Ojla!
Po mojem mnenju si naredila prav – fizično in sploh kakršnokoli nasilje nima nobenega opravičila. Po moje imaš veliko srečo, da je mož kar odšel – v bistvu si se ga hitro in enostavno rešila. Samo trdna moraš biti, če si bo slučajno premislil in se želel vrniti. Zate je zdaj hudo, ampak dolgoročno pa je to najboljša rešitev. Čez leto ali dve boš hvaležna zato, da je odšel. Verjetno pa je njegov hitri odhod znak, da se je lahko zelo hitro odločil – torej je v vajinem zakonu že prej škripalo, ne samo zadnji teden – zdaj imaš čas za premislek, kaj in kako se je dogajalo in ali je to tisto, kar si želiš in pričakuješ od življenja in zakona. Bi res želela živeti z možem, ki te kar udari???! Saj nisi konj, pa še živali ni lepo tepsti!! Morda se to da tolerirati enkrat ali dvakrat, če bi bilo možu kasneje zelo in iskreno žal in bi se opravičil in ti razložil, zakaj se je tako močno razjezil, da ni mogel več kontrolirati svojega početja.
Veliko poguma želim!! In misli predvsem nase in na otroka!!!
vendar ni mi vseeno.še vedno pa če me razumete ali ne si želim da bi ostala skupaj.vendar ne vem kako mu dopovedati da nisva edina ki imava težave v zakonu.da pa je najlažje bežati od problemov.vem da sem tudi sama kriva pa vseeno hčerka zvečer joka .razumite me res sem v stiski.
ne želim da se vse konča,želim da bi mi dal še eno možnost.kiliko časa naj mu dam še za premislek do sedaj je minilo 10dni.hvalavam
Tako kot sem rekla. Izkoristil je priložnost, da se je lahko vrnil k svoji mamici. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj mu bo vaše ljubezni dovolj.
Sicer ste pa vi tisti, ki bi mu morali dati še eno priložnost in ne on vam.
Česa se bojite?
Nasilje ima korenine… – ni enotno sprejete teorije.
Vzroki nasilja so… – vsak “strokovnjak” našteva svoje.
Posledice nasilja so… – vsaka, ki sodeljuje na tem forumu, bi lahko iz svojih izkušenj najbolje povedala.
Ta forum ni namenjen soljenju pameti, ni namenjen širjenju teorije in ni namenjen reklamiranju posameznih doktrin.
Namenjen je ženskam, ki doživljajo stisko in na tem mestu lahko to povedo. Izhajamo iz življanja takega kot je. Vsaka na svoj način.
Občasno imajo do tega pravico tudi moški, ki s svojimi izkušnjami obogatijo naše poglede.
Zato se vam zahvaljujem za vse vaše prispevke, ki so bili ali pa še bodo objavljeni, prosim pa vas, da je ton izražanja v besedah manj žaljiv.
Vem, da vaše besede izhajajo iz bolečine, ki jo sproža nasilje, ampak razumite, smo na vaši strani. VSI SMO PROTI NASILJU. Vsak na svoj skromen način.
Ja, več je lahko vzrokov, ki pripeljejo do udarcev. In ni si treba zatiskati oči pred tem. Ko se razjasnijo okoliščine, ki privedejo do udarcev lahko dobimo čisto drugačno sliko kot jo vidimo po pripovedovanju zgolj ene strani. Pa da ne boste narobe razumeli, jaz ne odobravam nobenega nasilja.
Ravno zadnjič je eno prijateljico njen fant udaril tako, da ji je premaknil nos. In ko sem jo vprašal za vzrok je priznala, da je pred tem najprej udarila ona njega, pa ji je vrnil.
In če mene kaj vpraša ji rečem da jo je še premalo, ker kljub temu (poleg še drugih excesov) še leta za njim.
Katarina,
jaz bi na tvojem mestu ravnala enako in ne bi se spraševala ali sem sedaj v stiski ali ne. Če ne drugega si se ta trenutek, ko je zappstil vajin dom rešila velike stiske. Ali se zavedaš kako je živeti v zakonu v katerem vlada nasilje? Bolje je tako kot je. Pusti naj premisli, ob tem pa premišljuj tudi ti. Ali je vreden, da se vrne (če bo imel to željo) ali je vreden tebe in tvoje hčerke, ali je vreden …. NI EDINI NA SVETU!
lp