Najdi forum

Vrtec..sluzba…tempo

Pozdravljeni!

Najprej vse lepo pozdravljam! Imam 13 mesečnega sinčka. Septembra sem ga začela uvajat v vrtec.. potem sva bila bolana mesec dni … sedaj pa spet vrtec….povratek na delovno mesto… tempo. Pa saj ni to vse nič hudega. Sinko se je lepo navadil na vrtec.. problem pa je v tem…da je moj delovni čas do petih(začasno sem se zmenila da odhajam domov ob štirih)… partnerjev do štirih… in ko pridem ponj v vrtec je čisto zadnji. Čaka me na vratih v naročju vzgojiteljice, ki seveda ni njegova vzgojiteljica. Poleg pa čaka snažilka, da počisti vrtec ko odideva. Torej ob pol petih ni v vrtcu nikogar več. Pravzaprav že ob štirih ni nikogar več. Imamo pač smolo da nimam nikogar, ki bi hodil ponj. Vem da je to stresno tudi za sinčka, saj je vedno objokan, ko pridem ponj. Ne vem kaj naj storim, saj se bojim, da bi sinčku vse to pustilo posledice. Pa tudi mene boli srce…

Ima kdo kak predlog????

Obupana mamica

Ika, seveda bo sinu to pustilo posledice. Pa tudi to, da mu drug otrok nagaja, pa da mu ne dovolite jesti čokolado za zajtrk, pa da ga babica po riti, pa da ga sosed prestraši s svojo brado, pa očka, ki mu ne pustiti voziti avto, pa kasneje prijateljica, ki ga bo zavrnila in tako naprej. Takšno je pač življenje. Vse mu ne boste mogli prizanesti. Tako to je.

Dejansko imate možnost:
– zamenjati službo
– dogovoriti se za drugačen delavnik
– očka se dogovori za drugačen delavnik
– najeti varuško, ki mu bo pomagala preživeti na malo bolj prijazen in lažji način
– ….?

Razumem vas kot mama. Verjetno vse doživljamo podobno stisko. Tudi to pač tako je.

Čez čas bo bolje. No, potem bo pa že kaj drugega.

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Dobro jutro”!
Hvala za vaš odgovor! Za nami je težak teden. V sluzbi vsak dan pogovori…o tem ali bi mi šli na roko in dodelili začasno drugačni urnik. Ni se obneslo. Iskanje vrtca v blizini sluzbe..vendar to ..potegne za sabo ..tudi vsakdanjo vožnjo cca 40 km…otrok bi bil vsak dan na cesti več kot uro in pol. Ponovno uvajanje..v nov vrtec. Tam kjer smo doma pa bi rasel z vrstniki..z okoljem. Najhuje je da mladi starši nimamo nikogar s komer bi se pogovorili..ki bi nam svetoval?! Očka se je v službi dogovoril..da bo 14 dni na mesec ko ima sluzbo dopoldan lahko odhajal iz sluzbe pol ure prej. Super. Kaj pa drugih 14 dni. Teh 14 dni pa bomo nekako preživeli s tem ..da bo pač moj otrok čisto zadnji v vrtcu in me bo čakal pri vratihNisem vedela da bo tako hudo..stresno…res ne.Ima kdo podobne izkušnje? lažje mi bo če se pogovorim..s kom..

Lep dan..pa hvala

Ika

Najbrž smo vse mame doživljale take hude začetke, potrebno se je navaditi na ta tempo, potem je lažje. Še dobro, da sploh lahko prideš do te ure v vrtec, marsikatera je sama za vse, pa še dela cel dan. Ne bodi tako obupana, saj to ni nič. Jaz mam dva oroka, pa to enega šolarja, pa služba, pa predavanja, pa gre naprej.

Glavo pokoncin saj bo šlo in če boš v celi stvari poskušala najti tudi kaj pozitivnega, boš videla, da ni tako hudo. Nočem ti reči, da ni hudo….ker je, ampak tako pač je, ko smo mladi starši in si v bistvu ustvarjamo kariero…otroci so pa tudi majhni, pa nas potrebujejo.AMPAK MISLIM, DA SE PA TISTIH PAR UR NA DAN, KI JIH IMAŠ Z OTROKOM TOLIKO BOLJ POSVETIŠ NJEMU.
Jaz imam tri otroke, vsi so pod pet let, oba z možem sva seveda v službi od 8 do 16. ure in na žalost nimamo nobene pomoči od babic, čeprav bi nam včasih še kako prav prišlo. Jaz poleg vsega še delam višjo šolo(sedaj drugi letnik), predavanja imam dva do tri krat na teden od 17. do 20. ure.
Tako vidiš, da nam ne ostane ravno veliko časa, mož večinoma po službi hodi po otroke v vrtec in se zgodi velikokrat, da so med zadnjimi, ampak saj to ni tako hudo…mi imamo vrtec do 16.30 ure.
Mislim, da se z malo organizacije in dobre volje (da ne bo zgledalo prelepo, tudi meni je včasih vsega dosti in ne vidim več naprej…) pa seveda odrekanja predvsem iz tvoje in moževe strani, da vse skombinirati.
Mi vemo, da nam bo nekoč lepše, če bomo zdaj malo potrpeli in bom potem jaz imela mogoče bolšo službo….vsak ima svoje cilje..
Otroci bodo pa tudi zrasli in bodo sčasoma vedno bolj samostojni…..
Joj včasih bi mogla sama sebe malo poslupšat, kot da ne bi jaz tega napisala…saj bo bolše boš videla.

Ika
te čisto razumem. Moj sin sicer ni več v vrtcu, ko pa je bil, sem ga redno hodila iskat med zadnjimi, kakšno minuto do pol petih. Na začetku je bilo tudi meni grozno pri srcu, ampak kaj češ, delam do 16h in potem šprint do vrtca ali sedaj do šole, ko ga isto pridem iskat med zadnjimi. Lahko ti le rečem, da sva se midva navadila oba, sicer druge možnosti tudi ni bilo. Greva pa potem takoj, ko prideva domov, na en dolg sprehod ali pa kam drugam, da se pogovoriva, razvedriva…

Lepo pozdravljeni,

služba, vrtec, služba … stresni ritem.

Začetni meseci so vedno najtežji. Naj vas nikakor ne zamori dejastvo, da pridete med zadnjimi v vretec. Predvsem pa imate pravico, da vas do 16.30 z otrokom pričaka vzgojiteljica in vam poroča, kako je preživel dan.

Vsekakor pa je to čas, da si vzameta s partnerjem trenutek časa za vaju in se pogovorita, kako organizirati varstvo za otroka od 16.00 pa do trenutka ko pridete domov.

Sama sem se obrnila na SEZAM, kjer mi je prijazna gospa našla čudovito študentko, ki je vzela svoje delo resno. Odločila sem se, da spoznam svojega otroka z dvema študentkama. Tako sem rešila problem, ko ena deklica ni mogla paziti otroka zaradi izpitnih obveznosti je lahko druga pazila.
Zame osebno je bila to najboljša in najcenejša rešitev.

Velja pa tudi razmisliti o pomoči gospe, ki bi vam z veseljem pomagala tudi v gospodinjstvu in vam istočasno popazila na vašega otroka.
Ta odločitev je finančno zahtevnejša, vendar vam pa nudi neizmeren občutek varnosti in brezkrbnosti. Ko pa boste prišla domov, vam bo otrok skočil v naročje. Vi si boste lahko vzela čas za njega, saj vas ne bodo čakali spet novi opravki kot je kuhanje, pospravljanje in druge obveznosti.

Po hudem ritmu v službi si zaslužite čas zase, za svojega otroka in pa čas s svojim partnerjem. Verjemite mi, velja sprejeti pomoč, tudi če ne prihaja od staršev.

Odločitev je vaša. Delujte v skladu s svojimi željami in našli boste najprimernejšo rešitev zase.

Želim vam vso srečo

Elvira

Lepo pozdravljeni!

Začetni meseci so najtežji. Nikaor pa vas naj ne zamori dejstvo, da pridete med zadnjimi starši iskati otroka v vretc. Imate vso pravico, da vas do 16.30 pričaka vzgojiteljica skupaj z vašim otrokom in vam poroča o njegovem dnevu v vrtcu.

To je trenutek, ko si s partnerjem vzemita trenutek zase in se pogovorita o dodatnem varstvu od 16.00 do takrat ko prideta domov. Verjemite mi, da otrok vam bo vedno z veseljem skočil v naročje, ko se boste vrnili.

Sama sem se obrnila na SEZAM, kjer mi je prijazna gospa našla prijazno študentko. V primeru, da študentka zaradi izpitnih obveznosti ne bi mogla paziti na otroka, sem vedno imela še drugo študentko, ki je lahko prišla.
Zame je bila to najboljša rešitev.

Razmisliti pa velja, da vzamete v “službo” gospo, ki vam bo z veseljem pomagala tudi v gospodinjstvu in vam istočasno tudi pazila na otroka.
Ta pomoč je finančno zahtevnejša, vendar pa vam daje izreden občutek varnosti in brezkrbnosti. Poleg tega pa, ko pridete domov se lahko posvetite svojemu otroku in svoj dragoceni čas ne zapravljate z gospodinjskimi opravili.

Naj vas ne bo sram, da imate pomoč v gospodinjstvu ali pa da vam pomaga nekdo, ki ni del vaše družine. Pomembna ste vi in sreča vaše družine.

Vsekakor velja razmisliti, kaj bi bilo za vas in za vašo družino najboljše.
Organizirajte se tako, da boste srečni vi. Delujte v smeri vaših želja in stvari se bodo obrnile v vaš prid.

Sama sem ugotovila, da odločitve, ki sem jih sprejela zase in za svojega otroka tako, da sem si olajšala delo in izboljšala kvaliteto življenja, so bile najboljše. Tako sem si pridobila samozavest. Otrok pa čudovito zdravo raste.

Želim vam vso srečo

Elvira

Lepo pozdravljeni!

Začetni meseci so najtežji. Niakor naj vas ne potre, ker pridete iskati otroka med zadnjimi. Imate vso pravico, da vas vzgojiteljica počaka do 16.30 in vam poroča, kako je otrok preživel dan.

Skupaj s partnerjem si vzemita čas, da se dogovorita za dodatno varstvo od 16.00 do takrat, ko prideta domov.

Sama sem poiskala varstvo preko SEZAM-a (LJ), kjer mi je prijazna gospa poiskala študentko, ki mi je lahko pazila na otroka. V primeru, da je bila zaradi izpitnih obveznosti zasedena sem imela še eno deklico, ki je lahko pazila na otroka. Zame je bila to idealna rešitev.

Vsekakor pa velja razmisliti, da zaposlite gospo, ki vam bo z veseljem opravila še gospodinjska dela in vam popazila na otroka. Otrok vam bo z veseljem skočil v naročje in vi se boste lahko mu v celoti posvetila, saj vas ne bodo čakala še gospodinjska opravila.
Ta odločitev je finančno zahtevnejša, pa vendar vam nudi občutek varnosti in brezkrbnosti.

Naj vas nikakor ne bo sram, da imate dodatno pomoč doma in v gospodinjstvu. Naj vas nihče ne prepriča, da ravnate narobe.

Sama sem ugotovila, da so odločitve, ki sem jih sprejela, da sem si olajšala delo in izboljšala kakovost življenja sebi in otroku, vedno najboljše.

Tuja pomoč ti pomaga, ker vedno dela v skladu s tvojimi željami. Če nisi zadovoljen, lahko vedno poiščeš boljšo rešitev. Tako sem postala samozavestnejša in moj otrok pa srečno in zdravo raste.

Svetujem vam, da si poiščete najboljšo rešitev. Vsaka situacija se lahko izboljša. Delujte v skladu s svojimi željami

Veliko sreče,

Elvira

Lepo pozdravljene!
Hvala vsem ki ste se odzvale na mojo težavo. Moram priznati da je res bolje…da je že bolje. Mali ne joka več…mislim da se bo počasi navadil…pa tudi jaz se bom navadila. Res je ŽE LAŽJE!! hvala vsem……za vse…

Pa seveda lep dan
Ika

Zgleda da smo vse mame v tem tempu življenja v enakem položaju. Tudi jaz sem se počutila grozno in ker ni šlo drugače, sem zamenjala službo. Se mi zdi vendarle pomembno, da je otrok pred vsako kariero, napredovanjem in podobnimi zadevami. Je pa res mnogokrat tako, da te možnosti ni. Zato se mi zdi najbolj pomembno, da si v tistem trenutku, ko si z otrokom, z njim 100 odstotno. Razno pospravljanje, kuhanje in podobne nadloge so v primerjavi z uro, dve, ki jih posvetiš samo otroku povsem nepomembne. Zdi se mi pomembna predvsem kvaliteta časa, ki ga preživiš z otrokom in ne toliko kvantiteta. Zato le pogumno, vedno se da rešiti tako da je prav in predvsem tako kot čutiš da je prav. Lep pozdrav.

New Report

Close