Spoštovani

Sploh ne vem kako naj začnem, saj bi samo rada pomagala bratu, ki je resnično v stiski in tako zmeden, da sploh ne ve kaj naj stori, da bo lahko vsaj kako uro na teden videl svojega dveletnega otroka.
Z ženo nekako že od vsega začetka ne znata komunicirati. Poročila sta se, ker je bil na poti otok in njena grožnja, da otroka sploh ne bo videl v kolikor se ne poroči z njo. Takrat je bila stara 19 let in on 26. Še v nosečnosti je bila v bolnišnici, ker je krvavela, zdaj pa mu očita, da je krvavela zato, ker ni skrbel zanjo, kot bi moral, da je bila v stresu, ker ga ni bilo ob njej. Ona je bila in je še nezaposlena, brez izobrazbe on pa vozi špedicijo in ga ponavadi res po cel teden ni doma razen ob vikendih. Po dveh letih zakona je bilo vsak dan huje, nakar je nek ponedeljek( ker je v nedeljo ni hotel peljati na večerjo), ko moža sploh ni bilo doma, popokala otroka in se odselila k svojim staršem. Tam sedaj živi, kot neobremenjena najstnica in se ne zaveda, da ima otroka, ker zanj skrbijo njeni starši. Možu ne dovoli, da bi videl hčerko, dokler ji ne nakaše 10.000,00 EUR in ne prepiše avto na njeno ime. Ko je ugotovil, da ga tudi vara, je šel do socialne delavke zaradi otroka. Ta pa je rekla, da bo vse tako kot bo želela mamica, saj je bila več z otrokom kot očka. Zraven tega pa je še nalagala delavko, da je nasilen mož in oče. Zdaj mu grozi, da ga bo tožila za premoženje, zaradi nasilja nad njo in otrokom, pa nikoli ni dvignil roke nanjo niti nad otrokom. Vsak teden ji je dajal po 50.000,00 SIT, ki jih ni zapravila za otroka ali stanovanje, ampak zase. Nikoli mu ni skuhala kosila ali pospravila po stanovanju. Za punčko ni kuhala nikoli, peljala jo je na kosilo k babici ali pa v McDonald´s. Babica hodi z otrokom k zdravniku in jo vozi v vrtec, ker mamica nima časa zanjo. Da pa je nesreča še hujša je pa on še vedno in kljub vsemu zaljubljen vanjo in si želi samo to, da bi lahko bila skupaj kot nekoč.
Kaj se da v tem primeru spoh storiti?
Jasno je, da nikoli več ne bosta skupaj, vendar se mi zdi nepopisna škoda, da otroku krade očeta, s tem, ko ne dovoli, da bi jo videl. Socialna delavka je rekla, da sme otroka videti samo, če dovoli mamica, ta pa je rekla, da mu bo mogoče dovolila, da jo vidi za kako uro na teden, pa še to tako, da ga bodo kontrolirali njeni starši.
Kako se lahko zadevo pospeši, da bi čimprej lahko videl otroka. Kako dolgo sploh traja ločitven postopek. Kaj moraš, kot oče storiti, da dobiš otroka za čez vikend. Kdo določi čas druženja z otrokom in kam se lahko usmeriš, če ti je ta čas preskopo odmerjen.

Hvala za vašo pomoč in oprostite, če sem bila predolga.

Ana

Spoštovana Ana!

V primeru, ko mamica preprečuje stike otroka in njegovega očeta, se je potrebno sistemsko lotiti problema. Prepiranje z materjo kdaj bo stik dovolila in pod kakšnimi pogoji je nesmiselno in brezplodno početje. Kot ste sami ugotovili pa tudi v škodo otroku. V kolikor ne obstajajo razlogi zaradi katerih bi bili stiki z očetom v škodo otroka (npr. nasilje), potem je potrebno narediti vse, da se uresniči otrokova pravica do obeh staršev.
Praviloma se stiki uredijo v razveznem postopku, ki pa ponavadi traja kakšne pol leta, če so stvari jasne; sicer pa lahko tudi dlje kot eno leto. Zato bi bilo smiselno, da takoj po vložitvi tožbe za ločitev, očka zaprosi tudi za začasno odredbo glede stikov. Do te pa praviloma pride nekje v enem mesecu. Na sodni razpravi oba starša povesta svoje argumente in sodnik začasno odredi, kako bodo potekali stiki in komu bo otrok začasno zaupan v skrb in nego. Kasneje se ta odredba lahko spremeni-na glavni obravnavi ob ločitvi.
Tožbo in začasno odredbo vloži pri sodišču. Lahko jo napiše sam, s pomočjo odvetnika ali notarja. Kakšen nasvet več pa bo dobil tudi na Centru za socialno delo. V kolikor je bila njegova izkušnja resnično taka, kot ste jo opisali, potem lahko le rečem, da je bilo delo soc. delavke nestrokovno. Mislim pa, da sta se morda narobe razumela. Očka naj jasno pove svoj problem, tako kot je in prosi za pomoč pri njegovem reševanju. Zagotovo jo bo dobil.
Glede stikov in dodelitve pa sodišče za mnenje in pomoč zaprosi tudi CSD, ki v razgovoru z obema strašema oblikuje svoje mnenje, kaj opaža v odnosih med obema staršema in otrokom.
Vsekakor je pametno, da se odpravi po uradni poti, saj če so razmere takšne, kot opisujete in je veliko pogojevanja in izsiljevanja, drugače tudi ni mogoče.
Lep pozdrav!