Pozdravljeni!
Pisem vem zaradi dogodka, ki se je pripetil pred dvema dnevoma. Moja mati je samohranilka. Oce je umrl, ko sem bila stara 2 leti. Imam brata, starega 30 let in jaz, 6 let mlajsa. Ze od nekdaj se z bratom ne razumeva, nikoli se nisva umirjeno pogovarjala, vedno sva se kregala. In mami ni ukrenila nic, vse je prepustila njemu in meni rekla, pusti raje, da bo mir. Ze takrat sem se pocutila nihce. Tudi mami se ni nikoli postavila zase. Imamo 2,5 sobno stanovanje, z mamo sva v spalnici, brat pa ima tisti svoj kabinetek in spi s punco v dnevni sobi in on vedno narekuje, kaj se bo gledalo po TV, kdaj naj ugasnem TV, ces, da gre on spat, kdaj naj grem dol iz kavca, da si bo posteljo naredil……Mami je pri vsem tem tiho, zaradi ljubega mira, kakor pravi. Za brata sem ze bila tudi veckrat prasica, skoraj, da me ni udaril. Je pa udaril mojega fanta in tudi svojo punco je ze udaril. Ko je udaril fanta, je prislo na visje sodisce (civilno ga se ni tozil, ceprav premisljujem o tem) in tako se z bratom sploh ne meniva ze skoraj 2 leti. In mislim, da lahko recem, da je sovrastvo obojestransko.
Pred dvema dnevoma pa pridem domov in mi mami pove, da je od brata punca noseca. Prvo vprasanje je bilo, kje bosta zivela. In so se kao dogovorili, da v tem nasem malem stanovanju, v spalnici, midve z mamo se pa naj znajdeva. In seveda je mami takrat privolila. Nihce ni vprasal za moje mnenje in seveda nisem za. Njegova punca je noseca, on je to ustvaril, naj tudi sam prevzame odgovornost. Ampak seveda, se je znasel in izkoristil dobroto moje mame, kar ni prvic. Sem se poskusila z mamo pogovoriti, pa ni ucinka. Se vedno ga zagovarja, pa da ga ne more kar ven iz stanovanja vrzit, pa da si bo itak hiso sel zidat (kar ze govori 10 let). Kaj naj naredim, kaksne pravice imam jaz pri vsem tem? Z bratom se sovraziva, po tem dogodku se bolj (ce je to sploh mogoce), res ne morem vec ziveti v taksnem okolju…sploh pa, da me se vrze iz sobe, kjer sem edino imela mir. Sem studentka in mislim, da je po 30 letih cas, da sprejme neko odgovornost in gre na svoje, samo to njemu dopovedati….ko vidi priliko izkoriscanja, to stori, ne glede na posledice in custva drugih…Kaj lahko storim, kako se lahko borim proti temu, da se vseli s punco in bodocim otrokom v to majhno stanovanje? Kaksne so moje pravice tukaj?
Hvala za odgovor.

Draga N.!

Sprašuješ me po tvojih pravicah, za katere menim, da jih že poznaš.
Imaš vse pravice, ki izhajajo iz temeljnih človekovih pravic. Problem pri tebi je, da ti pravice nekdo, tvoj brat in na nek način tudi mama, jemlje. Prikrajšana si za mir, svobodo, možnost soodločanja… Si žrtev psihičnega nasilja in zaradi tega zelo trpiš.
Glede pravic bivanja v stanovanju ima največ besede lastnik stanovanja (v kolikor ne gre za kakšen sodni postopek v zvezi s tem), tako da mislim, da iz tega vidika ne moreš vplivati na to, kdo bi v stanovanju živel in kdo ne.
Če po mirni poti ne boste zmogli rešiti konflikta, potem boš po vsej verjetnosti morala sprejeti kaos, ki bo nastal, ali pa zapustiti stanovanje. Obstaja še četrta možnost, ki pa je bolj hipotetična in se nanaša na tvojo sposobnost, da brata in njegovo punco na diplomatski način izseliš sama.
Omenila si še dogodek, ki pa še ni dobil sodnega epiloga. Tudi sicer bi te opozorila na to, da je potrebno prijavljati fizične napade, ki so se in se morda še bodo zgodili. (v drugih postih veliko piše zakaj)
Upam, da se bo situacija umirila in da boste našli rešitev, ki bo sprejemljiva za vse! Držim pesti.

Najbolje, da se še skregaš s bratovo punco ali zapleteš v pretep. In če je tista punca kaj pametna potem ne bo hotla živet pri vas. Mogoče se bo pa še brat odselil. Torej provocirati in ji narediti življenje neznosno, pa bo šla. Metod je dovolj. Lahko ji tudi cunje vržeš skozi okno in še 1000 načinov, da ji pokažeš, da je nezaželena.

Kako si pa nesramen! Ali si se vprašal, če morda bratova punca pri vsem skupaj ni nič kriva? Dekle opisuje problem s svojim bratom in ne z njegovim nosečim dekletom! In ti ji predlagaš, da greni življenje noseči ženski in naj jo celo zapleta v pretep! Res si bolan.

Nevidna, upam da ne boš upoštevala nasveta nekega megaboya. Jaz bi problem poskusila rešiti bolj človeško. Kaj pa če bi se ti preselila v kabinet, mama pa v dnevno sobo? Imela boš sicer majhen, a samo svoj prostor, kjer se boš lahko v miru učila. Kasneje se še vedno lahko odseliš na svoje.

Sicer pa, prihod otroka lahko marsikaj spremeni- tudi na bolje. Jaz imam sedaj štirimesečno hčerkico in se s svojimi domačimi mnogo bolje razumem, veliko manj se kregamo, pa je prostorska stiska pri nas še večja kot pri vas.

Srečno!