Majnvrednost
Sem 24 letno samsko dekle, z 2 neuspelima resnima vezama in obupno službo. Zaposlena sem v organu, kjer nas dela 5. Izmed teh imam le 3 leta starejšo sodelavko, katera pa mi na vsakem koraku hoče škoditi. Toži šefu, za to seveda jaz ne vem, ampak sem po 3 letih dela z njo tudi to ugotovila. Nastavlja mi stvari…npr. imam stranko in nikjer ne najdem spisa, ona seveda takoj pridrvi iz pisarne in zatrjuje, da se ona spomni ko je stranka oddala vlogo pri meni, ker je ravno takrat fotokopirala, jaz je še vedno ne najdem, medtem pa se stranka spomni, da je vlogo oddala pri njej….ona zardi in se seveda z lepimi besedami izmuzne. Ko sem imela 5 dni bolniške zaradi prehlada z vročino, je preverjala v ZD in v bolnico ali sem res imela kakšne preglede v bolnici kot sem ji rekla, da bom verjetno imela. Nato je poizvedovala in nekdo ji je rekel, da me je v času bolniške videl v nekem lokalu, kar seveda ni bilo res – vse to je prišlo do šefa in ta me je opozoril, oz. grozil z disciplnisko, češ da se vedem neresno….. vedno priedem 30 min prej v službo, nikoli nisem zamudila ali kako drugače manjkala. Vse naredim, niti enega sestanka ali nadure mi ne plačajo, sedaj pa ko sem se vpisala v nadaljni študij in tudi sodelavka so njej plačaili celotni študij, meni pa čisto nič. Še s pogodbo so jih omogočili študijski dopust, meni pa ne. Sedaj sem pričela iskati novo zaposlitev, ker pritiska več ne vzdržim, kaj pa če se bo iskanje vleklo, kako naj postavim šefa na realna tla, saj vse verjame njej, meni pa nič. Ko sem dobila to službo je seveda ona navijala za svojo sorodnico, ki pa ni imela vseh pogojev za zaposlitev. Zato mi sedaj že 3 leta škoduje, zjutraj ko pridem sploh ne vem kako naj se obnašam, ker je enkrat takšna drugič spet drugačna. Mene pa vsi opazujejo, kako se vedem, kako kaj primem…..tudi obtoževali so me že, da slučajno nisem v kakšni združbi (preprodajanje z takšnimi in drugačnimi stvarmi), ker izhajam iz okolice, kjer se to na veliko dela. Mislim, ne vem od kod takšne zamisli…..obupujem, včasih tako, da bi najraje vse skupaj pustila in pač vzela trenutno neko delo, da se bom lahko preživela…
Jaz bi vse skupaj vzela takole:
To službo imaš že nekaj časa in odpustil te direktor še ni. Torej nezadovoljen s tabo že ni. Za delo, ki ga opravljaš imaš že kar nekaj bogatih izkušenj, pritožb s strani strank tudi ni bilo (kar je zelo pomembno) in priporočam ti, da si to med delom parkrat tudi sama sebi poveš.
Če nam kdo puncam dela probleme in nastavlja pesti, so to ponavadi ženske. Le kaj je z nami? Ogovarjamo sto na uro, kritik smo polne …. zakaj nismo sposobne ustvarjati v timu?
Tudi sama imam par grenkih izkušenj. Pred svojo porodniško lahko rečem, da sem v kolektivu bila “mala šefica”. Vsi so mi polno zaupali. Po porodniški, hvala bogu se s strani direktorja to ni spremenilo, spremenilo pa se je s strani sodelavk. Po elektronski pošti sem dobivala neprijazna sporočila, pa tudi komentarje kot “naj pustim, da nekdo drug, ki ga to bolj veseli, opravi delo”. Sodelavka Teja, s katero sva še pred mojo porodniško sodelovali v enem izmed pomembnejših projektov, pa me po prihodu nazaj sploh več ne pozdravi, kaj šele, da bi z mano kaj spregovorila …..
Evo kakšen je bil moj pristop: najprej sem odšla na WC in se umirila, nadihala in si pomežiknila v ogledalo. Sodelavki, ki ima več veselja z mojim delom, sem sporočila, da podpiram njen predlog in enako sporočilo naslovila tudi na nadrejenega (s katerim se je ona takrat bolje razumela in ni direktor) in ga prosila, da glede na to, da je on tisti, ki določa naloge, razmisli o predlogu in se odloči. Seveda je nalogo dodelil njej. Ne rečem, da sem bila zadovoljna, vendar sem se jaz lahko osredotočila na druge moje naloge in jih še bolje opravila. Medtem, ko vem, da njej ta nova naloga več ne diši – ampak koraka nazaj (ker jo to delo “veseli”) več ni.
Kar se tiče sodelavke, ki me ignorira: uporabila sem njen način. Je ne pozdravim. Če se zgodi, da sva na hodniku same, grem mimo kot da sem na hodniku sama …
Ker sem po karakterju družabna, vesela, pozitivna … mi te nove vloge še danes niso všeč. Ampak verjemi, da so odločitve bile pravilne. Sedaj imam mir.
Glede na to, da si vestna pri svojem delu, je morda eden od načinov, da zavaruješ svoje “vloge strank” kot npr. da jih zakleneš v predalnik. Mizo in dokumente sproti arhiviraš v rednike … v glavnem razmisli, kako tvoji sodelavki onemogočiti, da bi ti lahko še nagajala.
Vendar ob vsem tem, ne bodi jezna ali slabe volje zaradi njih. Tvoji sodelavci imajo probleme in ne ti. Tako skušaj s svojo dobro voljo in s svojim veseljem do dela vplivati tudi na njihov dober delovni dan. Uspeh ti ne bo izostal, ne na tem delovnem mestu kot tudi ne na novem delovnem mestu ….
Pogumno.