Lepo pozdravljeni,
sem mlada mamica, samohranilka, 10 mesečne sreče katere oče je državljan tuje države poleg tega pa še odvisnik tako da lahko na očetovstvo in preživnino kar pozabim. Z njegovimi starši sem sicer redno v stikih vendar mi tudi oni ne morejo pomagati saj ga slišijo le enkrat na leto. Sama sem že pet let čista (brez droge)
živim pri starših vendar so razmere zame nevzdržne.
Kratek opis: sem edina ki čisti,pere in kuha (včasih skuha brat) kar za tremi odraslimi ki ne zanjo niti za sabo počistit ,če pa kam grem pridem v totalno ” razsulo” in potem pospravljam cel teden da hiša kolikor toliko zgleda in tako se vrtim v začaranem krogu.
Trenutno prejemam starševski in pa otroški dodatek oba pa gresta v celoti za hrano. Tudi če kdaj dobim kaj od starih staršev ponavadi konča v hladilniku.Starša rednih stroškov ne plačujeta redno tako da se vse skupaj kopiči ko pa pridejo rdeči opomini pa jamrata. Oče sedaj zelo dobro zasluži vendar pa ga za vsak tolar ki ga da za hišo ,BTW to je njegova hiša, poslušamo vsakič ko spije kako pivo preveč. En mesec ko sem vodila evidenco koliko kdo zapravi za hišo in koliko zase sem ugotovila da sem zdajala 95% svojega, očetu je ostalo 100.000 samo zanj, mama je itak totalno “zapufana” ,brat pa je prispeval 20%…
Ko pa omenim da bom šla mi pa rečejo “Ja kam boš pa šla?” torej imajo me v šahu saj s temi dohodki si najemnine + stroškov res ne morem privoščiti.
Res da so ti problemi majhni v primerjavi z nekaterimi vašimi vendar je občutek izkoriščenosti tako velik da sedaj je jok že kar vsakodnevna praksa in da podobna zgodba se vleče že celo moje življenje (očeta nič doma, ko pa je je polno očitkov od njega pa nič, mama vsa depresivna prespi cele dneve ali pa sploh ne pride domov ,doma pa “štala”…)
Kaj naj storim? Ali delam iz muhe slona? Sem mar sam kriva?…
P.S. Svoje starše imam zelo rada in za njih bi naredila vse ne vem zakaj nimam jaz tega občutka o njih.

Lep pozdrav

Draga Hope!
Mislim, da je čas, da svojim staršem rečeš “hvala za to, kar ste mi dali, zdaj pa je čas, da začnem svoje življanje”.
Ob sebi imaš otročka, za katerega si zdaj dolžna poskrbeti in si to tudi želiš. Staršem se da na lep način povedati, da se želiš osamosvojiti.
Začaran krog gospodinjskih opravil bo ostal, denarne težave tudi, odnosi bodo še vedno konfliktni, a začela boš svojo pot.
Poleg denarnih prejemkov bi bila kot mati z otrokom – glede na to, da nimaš drugih dohodkov, upravičena tudi do deleža denarno socialne pomoči (center za socialno delo) in dodatka za enoroditeljsko družino.
Sama boš morala biti močna in prositi za pomoč tudi starše ali prijatelje. Bi ti priskočili na pomoč?
Preden se boš zaposlila je morda ena izmed možnosti tudi kakšen materinski dom. V Sloveniji jih je 6. Za naslove in telefonske številke se lahko še oglasiš.
Če nameravaš ostati doma, pa bi bilo dobro, da se skupaj, vsi družinski člani, dogovorite o novih pravilih, ki bodo sprejemljivi za vse, tudi zate. Za to morajo biti vsi pripravljeni in si želeti spremembe. Poskusi, kaj lahko narediš.
Karkoli boš naredila ne pomeni, da jih nimaš rada, vendar to ni več življenje, ki bi bilo zate.
Imej se rada ter poskrbi zase in svojega otroka. Nisi kriva za to, kar se dogaja, samo ti pa lahko to spremeniš! Srečno in lepo pozdravljena.