motivacija
se strinjam, da kar pride. hujšala sem že miljonkrat, ampak enkrat sem stopila na tehtnico in mi je bilo to dovolj, da sem se zamislila. motivacijo imam tako, da vidim da grejo kilogrami lepo dol, ne obremenjujem se s hrano in rekreacija mi je postala užitek, ker vem, da delam dobro zase (pa ne samo hujšanje, tudi zdrav način življenja). ko zdaj vidim pomfri, recimo, mi slabo rata v želodcu, ker se spomnim, kakšna svinjarija je to, koliko slabih maščob je zraven. pa še veliko bolje se počutim, sploh zdaj ko spijem veliko vode. prej sem pila samo gazirane (se spomnim, kolikokrat mi je bilo slabo zaradi tega). ni težko, ko poštimaš stvari v glavi.
Najprej ugotavljaš, da si nezadovoljna, da si nisi všeč, da si utrujena, da se ti nič ne da, da ti je slabo po preobilni večerji, da že po desetih stopnicah zakuhaš kot stoenka, srce pa toliko, da ti v usta ne zleze ter da je tvoj notranji monolog naslednji: ko bi bila….
Nato pa si rečeš, ne ko bi bila…, bom….
In začneš. Z majhnimi koraki, ker sicer ne zdržiš. Najprej zmanjšaš npr. zajtrk za en kos kruha (če prej poješ dva ali tri), odločiš se, da boš spil 1 liter vode čez dan (če je prej sploh ne piješ, je to uspeh), greš za 15 minut na sprehod, narediš 5 počepov in 5 trebušnjakkov ipd. Potem pa počasi spreminjaš prehrano in povečuješ rekreacijo in si vedno bolj zadovoljen in se sprašuješ, kako se že prej nisem mogel pripraviti do tega, ko je tako enostavno. In slej kop prej se spraviš v hlače izpred xx let. Nirvana!
Vendar te opozarjam – nikar drastičnih diet in nerealnih ciljev, ker si potem , ko vidiš, da ne gre, si le še bolj down. Počasi in za celo življenje.
zjutraj pojem kakšen jogurt in/ali skuto z žlico ovsenih kosmičev in žlico lanenega semena ali pa omleto z belo hrenovko. potem za kosilo piščančji file (četrt od celga fileja) pečen na žaru oz. quick grill-u, zraven zelenjavo (bučke s paradižnikom in česnom, cvetačo s paradižnikom, por, papriko, rukolo…) ali samo solato (recimo paradižnik, zelena solata, kumara, nariban sir, mogoče še kuhan jajček, jogurtova polivka), vmes kakšno jabolko, za večerjo pa recimo tuno v lastnem soku s paradižnikom in origanom, ali pa spet jogurt, recimo lca sadni, brez kosmičev. približno dvakrat na teden zamenjam beljakovinsko kosilo z OH kosilom. takrat si naredim recimo graham špagete s porom in brokolijem ali pa neprečiščen riž z zelenjavo. zvečer si kdaj naredim tudi zelenjavno juho, notri pa zakuham nalomljene špagete… krompirja načeloma ne jem, ampak bolj zato, ker ga ne maram ne vem kako.
zadnjič sem si naredila en fajn ponaredek lazanje: bučke sem narezala po dolgem in jih popekla na teflonski ponvi. blitvo sem skuhala in sesekljala. bučke sem položila na dno pekača, na to tenko plast paradižnikovega soka, začinila z origanom in baziliko, čez blitvo, na blitvo česen in koščke mocarele. in zapekla toliko, da se je mocarela stopila. ful, ful dobr!
pa še ena jed mi je ful dobra: rukolo razporedim po krožniku, pokapljam z olivnim oljem, posujem s česnom (ne vedno :)), na to položim piščančji file pečen na žaru, gor pa dam še rezino topljenega sirčka (happy cow low fat) in je res njamiii.
včasih pa piščanjčji file zamenjam z ribo (brancin, orada, oslič…).
v grobem je to to 🙂
pozabila sem omeniti, da spijem veliko vode (približno 2-3 litre), nesladkane čaje. glede telovadbe pa tako; vsak dan kolesarim 20 minut intenzivno, 20 minut manj intenzivno. skačem s kolebnico toliko, da se ogrejem, delam počepe (recimo nekaj serij po 15-20 ponovitev), dvigujem uteži, trebušnjake delam dvakrat na teden nekaj serij po 15-20. enkrat na teden hodim na badminton, upam, da bova zdaj hodila vsaj dvakrat. zvečer pa še na kakšen sprehod.
Jaz bi rekla, da moraš najprej dobiti motivacijo za gibanje šele nato počasi preideš na hujšanje. Drastične spremebe jedilnika in povečanje gibanja deluje na naše možgane uničevalno, uprejo se in naš ego popusti. Jaz bi vsem, ki bi radi shujšali predlagala, da naj poiskusijo najprej spremeniti svoj življenjski slog tako, da se čim več gibajo, prehranjujejo pa naj se še naprej enako. Šele ko nam gibanje pridev kri počasi pričnemo spreminjati tudi prehrano – najslabše ( moje mnenje )je kar na enkrat spremeniti vse – po letih negibanja in prenažiranja je to za telo hud šok. Ker se tudi zrdili nismo čez noč, je tudi zdravo shujšati nemogoče v kratkem času. Z gibanjem pa utrjujemo svoje telo in izboljšujemo počutje, če še malo spremenimo prehrano smo na konju. In pri tem nikakor ni treba stradati in kupovati kakšnih dragih čudežnih praškov. Zavedati pa se moramo, da je tudi življenje z 5 kg preveč lahko zelo lepo če se ukvarjamo s športom in smo aktivni – velikokrat lepše kot če se sekiramo zaradi prevelike riti in padamo iz ene nezdrave dijete v drugo pri tem pa smo sitni, zoprni – takih ljudi nihče ne mara. Torej pozitivno energijo na plan, popoldne na kolo ali sprehod in nasmeh na ustnice – hujšanje bo veliko lažje.
po mojem to drži, če imaš nekaj kil viška. Če pa jih imaš 20 kil – a veš da je problem izvajat telovadbo……..pa na nek način če se je že lotiš, se hitro nagradiš z dodatno hrano. To je bilo pri meni – hodila sem na aerobiko 3 mes in nisem shujšala tudi za gram ne – le počutila sem se bolje. Sedaj sem se lotila kombinacije dieta + miganje, pa gre.
Motiv za hujšanje pa najdeš v nekem prelomnem trenutku, ko greš sam sebi tako na živce, da se ti jeza prelije v trmo (“sedaj bom pa nekaj naredila, sedaj pa konec”). In začneš. In vztrajaš.
Mene je motivirala prijateljica, ki je opazno shujšala in me potegnila za sabo, kar not sem padla. Prej sem vedno govorila – zdej pa res…. Pa ni bilo nič. Začela sem pozitivno razmišljat npr. zakaj bi požral to čokolado, če bom imela potem slabo vest. Ali drugače: ali je vreden petminutni užitek v ustih za nabiranje sala na bokih, prsih, nogah, na vratu, rokah, trebuhu…. Ali: v omari imam polno oblek, ki jih ne morem obleči, ker se ne spravim noter – vem, da jih bom kmalu oblekla. In še to: začela sem uživat, ko mi začne krulit v trebuhu, ker takrat se dogaja to, kar želim- hujšanje, krči se želodec in pri tem ga prisilim, da začne črpati tisto, kar je odveč. Nagradim pa ga z vodo. Jem počasi in pri tem uživam, ker sem hitro sita, saj vem tudi zakaj: spet bom vitka in seksi kot sem bila nekoč in spet bom srečna, nasmejana, zadovoljna, psihično močnejša…