Na to temo je bilo že kar nekaj debat, zato sem sinoči na trening v fitnes center s seboj vzel merilnik srčnega utripa in po uvodnem ogrevanju na kolesu dvigoval uteži in delal na napravah. Pulz sem imel vseskozi v območju od 70 do 90% MSU, le pri daljših, 3-4 minutnih pavzah med vajami za posamezne skupine mišic, mi je padel pod 60% MSU. V anaerobno območje sem zašel le nekajkrat po par sekund, sicer sem bil ves čas v aerobnem območju. Vaje sem delal s tako obremenitvijo, da sem zmogel 10 do 12 ponovitev v treh serijah pri posamezni vaji.
Torej je, vsaj kar se mene tiče, tudi delo z utežmi ali trenažerji aerobni šport in je ime anaerobni res neprimerno. Prav zanimale bi me izkušnje kakega bilderja na to temo. Sam sem namreč tudi zagret kolesar in imam kar nekaj kondicije.
LP, Gregor
Gregor,
Termin aerobno anaerobno se zlorablja, če ne definiramo pravilno o čem se pogovarjamo.
Če govorimo o obremenitvi(srčnem utripu) potem je delo z utežmi večinoma aerobno. Če govorimo o porabi energetskih virov potem je anaerobno.
Večinoma ljudje mešajo vrsto treninga in vrsto porabe energetskih virov.
Kratkotrajna intenzivna obremenitev ne uspe dvigniti utrip v anaerobno območje. Poraba energije pa je iz anaerobnih virov. To pomeni poraba ATP brez prisotnosti kisika.
Do 10 sek se porablja ATP/CP pohranjen v mišicah.
Od 10-70 sek se porablja Lactic acid (LA) še vedno anaerobni vir energije.
Od 70 sek naprej se začne porabljati glikogen s pomočjo kisika.Tu začnemo govoriti o aerobni porabi energetskih virov.
Od 20-60 min odvisno od aerobne pripravljenosti se žačnejo porabljati večinoma maščobe.
Več kot 120 min se začnejo porabljati proteinski viri aerobno.
Toliko v kratko.
LP
Te stvari se ne da gledati tako enostavno. To je samo časovna premica porabe energetskih virov za lažje razumevanje kaj se dogaja v telesu pri obremenitvi.
Beljakovine so slab vir energije zato se porabljajo zadnje, nujno pa so potrebne pri fizični aktivnosti za “pravilno delovanje” in regeneracijo mišic.
Iz tega razloga je za dolgotrajne aerobne aktivnosti potrebno zagotoviti čim večjo zalogo glikogena iz OH in M kot energetski vir in zalogo B za pravilno delovanje mišic.
Zato so tudi odnosi med OH, M in B tako različni glede na discipline, ki porabljajo različne energetske vire za svojo oktivnost.
Pri tem moramo upoštevati svoje cilje. Pri teku, kolesarstvu, …. kjer je najbolj pomembno biti čim hitrejši, je to, da izgubiš nepotrebno težo, ki bi jo sicer moral vleči s seboj v redu, pa če prav je to mišična masa od katere pri doseganju tega cilja, nimaš koristi.
Pri drugih disciplinah, kjer ne smeš izgubljati mišične mase, ker je to primarni cilj,
se moramo tudi mi primerno obnašati.
To je samo groba slika. Bolj strokovne razlage najdeš itak na veliko naslovov, ki se ukvarjajo s to tematiko.
LP
Honda,
Poslušal sem tvoj nasvet, na polni želodec takoj po jedi sem naredil 20 počepov.
Rezultat:
Začetni utrip 85 po 20 počepih v 28 sek 126, 5-6 sek po zaključku 138, čez 30 sek 102 udarca /minuto. Torej ni sledu o anaerobnem območju. Komaj sem dosegel prag aerobnega območja za trening. Če bi želel priti v anaerobno območje bi moral ponoviti vajo večkrat s kratkim presledkom. Torej narediti intervalni trening.
Za ta napor sem po tabeli energetske porabe, porabljal približno 35% ATP/CP in 65% LA. Torej samo anaerobne energetske vire.
Uporabljena literatura: PERIODIZATION Teory and Methodolgy of Training 4th edition Tudor O.Bompa
LP
Honda,
Za 20 počepov z obtežitvijo nebi porabil samo 28 sek ampak verjetno tudi več kot minuto. Kar bi res ustrezalo teku na 400 m ali na pisti malo manj kot 1KM. To pa je dovolj časa, da se tudi utrip dvigne v anerobno območje.
V tem primeru bi res bil razen začetka vse laktatni trening.
Tu se strinjam s teboj.
LP