nekaj delam narobe?
Pred tednom sem se oglasila, zaradi motivacije za hujšanje. Začela sem s hujšanjem, vendar nekaj delam narobe. Prečitala sem si knjigo S.Rozman o odvisnosti (ker sem odvisna od hrane) in tam priporoča knjigo in dieto Montignac-a. Tako sem predelala še tisto knjigo in se odločila, da se je držim. Tako začnem dan z dvemi limonami, sadnim sokom (brez sladkorja) in eno grenivko, čez 15 min. pa še 2 jogurta in polnozrnat ržen kruh. Opoldne pojem veliko skledo salate (z malo olivnega olja) in meso (ali ribe), isto zvečer, potem pa še en jogurt ali kefir. Zraven spijem še 3 litre čaja. Čez dan spijem tudi 4 skodelice kave z mlekom (belo kavo) in me zanima če to mleko, ki ga dodajam kavi res tolko škoduje, ker po tednu dni še ni nobenih sprememb, ne v počutju ne v kilaži? Same telovadbe še ne prakticiram, vendar celi dan nekaj migam (na vrtu, sprehodi…)
Moti me tudi napihnjen trebuh, ki noče uplahnit.
Lačna nisem, prav tako nimam še nobene želje po sladkem tako kot prej.
Mogoče sem preveč neučakana?
Saj ti bo uspelo, 137.
Tudi jaz se držim metod po tej knjigi. Prvi teden sem imela na tehtnici 4 kg manj, to je bila večinoma voda. Sedaj mi pa teža stoji.
Ampak, hlače so po treh tednih že kar prevelike. Drugače še kolesarim.
Ne bom obupala. Sladkarij se mi sploh ne lušta več.
Imam pa rada LCA jogurte.
Kruha pa ne jem, ker ga nimam rada.
Vso srečo!
No pa smo tam. Vaga ne pokaže rezultata že kar čez noč. Ga tudi ne bo. Dober namen o hujšanju na dolgi rok že kopni. Ne dovoli tega.
Počakaj mesec dni. Sama sem začela hujšati in še hujšam na način ločevanja OH in beljakovin in naj ti povem, da mi prvi mesec vaga ni pokazala prav nobenega rezultata.Šele naslednji mesec je počasi spolzelo za nekaj kg. Sedaj mi pa stoji na istem mestu in ša kar stoji…… Imam občutek, da me vsak prekršek kaznuje (jih je pa zelo malo) in pokaže raje več, manj pa sploh ne. Poleg tega še vsak dan (redek je da ne) kolesarim 1 uro. Zakaj tako mi ni jasno. Špeh, ki se je nabiral zadnja leta očitno noče in noče zapustiti mojega telesa. Mu je preveč udobno.
Pa šalo na stran. Vstrajajmo skupaj – rezultat bo prišel, žal ne sam po sebi. Daj poskusi še s kakšnimi sprehodi… Namesto 2 jogurtov hkrati raje pojej enega in zraven zelenjavo ali sadje (svežo-ne sladka sadni jogurt). pa še to. Raje kot kupljen sadni sok brez sladkorja popi sveže stisnje sok limone in 2 pomaranč ali grenivk. Takemu soku sigrno ni dodan konzewrvans in sladkor. Pa tudi pri kruhu imej omejitev – košček pomeni košček in NE KOS.
Ne pričakuj rezultatov prehitro in upoštevaj tudi veliko povedanega na to temo – POČASI SE DALEČ PRIDE, mar ne!”!!!!!!!!!!! kILE SO ŠLE POČASI GOR IN ŠE POČASNEJE BODO ŠLE DOL, PA ČE NAM JE TO PRAV ALI NE!!!
Sama sem se tudi držala podobne diete in mi je uspelo, hodila pa sem tudi v fitnes. Mislim, da imaš pravo kombinacijo hrane.
Mogoče si že prej hujšala s kakšno drugo dieto pa se je telo uprlo. Tko se je zgodilo meni. Neprestano sem spropabavala različne diete in enkrat se telo uprlo. Čeprav sem tako malo jedla, sem se vseeno zredilo. Eno leto pauze pa je bilo vse uredu.
Želim ti veliko uspeha!
Pozdravljena. Lepo, da si se končno lotila stvari. V tvojem “programu” je še nekaj napak, vendar brez skrbi, odpravljala jih boš sproti, tako kot boš sproti prilagajala tisto, kar boš ugotovila, da ti ne ustreza. Pojdiva lepo po vrsti.
1) Bolje bi bilo, da bi v celem dnevu užila več manjših obrokov – nekje do pet, tudi šest. Posamezni obroki naj bodo majhni, ne gre za povsem samostojne obroke, ker potem boš kaj hitro užila 2-3 krat preveč hrane v enem dnevu. Obrok (posebno malice) naj bo le tolikšen, da lahko počakaš naslednjega, nič več.
1. Zajtrk je že prav, da je (okrog 8.00).
2. Po njem naj sledi manjša malica (okrog 10.-11. ure).
3. Kosilo (okrog 13.-14. ure) je lahko že zaradi navade malce obilnejše (ne odreci se že na začetku vsem navadam, bo prehud šok in boš zgubila vso voljo), vendar zdravo sestavljeno.
4. Pozno popoldne (okrog 16.-17. ure) naj bo zopet majhna malica.
5. Večerja (okrog 19.-20-ure) naj bo lahka.
6. Pred spanjem (okrog 22. ure), če je lakota neznosna, jo lahko potešiš s kakšnim jogurtom ali npr. beljakovinskim pripravkom, ki ga zmešaš z jogurtom ali vodo ipd.
2) Hrano si kar v redu zastavila, paziti moraš, da ti novi jedilnik ne bo povzročal težav glede na prejšnje razvade. Lahko se zgodi, da bo telo naenkrat sito te restriktivnosti in bo hotelo nazaj stare navade . Pusti domišljiji prosto pot in si pripravljaj pestro, raznoliko hrano, v tem času so možne zelo različne zelenjavne mešanice, na voljo je res bogata ponudba zelenjave, dodaš kak kos pustega mesa, ribo ipd. Tudi veliko raznolikega sadja za kakšno sadno solato je na voljo.
Za dopoldansko in popoldansko malico predlagam kakšno sadje, jogurt, mlečni napitek (ne milk shake!), ki ga pripraviš sama s posebnim beljakovinskim pripravkom; med drugim lahko te reči kupiš na http://www.mojtrener.com ali na http://www.maxximum.com, v športnih trgovinah, ne nasedaj pripravljenim napitkom v živilski trgovini, tisto je samo sladko in mastno, vabljivo za otroke. Po mojem mnenju zadošča en jogurt pri obroku, sploh če imaš zraven rezino kruha. Poskusi kdaj, boš videla, da ne boš čutila posebne lakote. Velikokrat smo lačni tudi zato, ker mislimo, da smo. Ko pred sebe postavimo dva jogurta, nam psiha reče, aha, za dva jogurta sem lačna, in potem ju tudi zlahka poješ. Vzemi samo en jogurt in tega najprej pojej, nato šele sezi po drugem, dovolj bo že prvi, boš videla. Vse se dogaja v glavi.
Pri kosilu si pripraviš veliko skledo solate. Je mešana solata? Je samo ena vrsta solate? Poskusi še tako: 2-3 pesti zelene solate in 1 paradižnik. Dovolj. Ne rečem, da je slabo, če si privoščiš skledo solate, dejstvo je, da sem pri sebi opazila, da mi je velika količina solate raztegnila želodec, nato pa sem imela neskončno velik apetit. Danes si vzamem manj solate in nekaj za zraven in sem sita. Prejšnja količina solate mi je tudi neznosno napihnila trebuh, danes to ni več tako grozno.
Dobro je, da zvečer užiješ raje več beljakovin, manj pa ogljikovih hidratov (kruh, piškot, testenine, riž), ker jih telo med spanjem sploh ne potrebuje in vse pretvori v balast (torej si samo škodiš). Če boš uživala več beljakovin (beljakovinski pripravek, več ribe kot prej ipd.), pazi, da boš tudi več pila. Ne gre samo za čaj, pij vodo, vodi lahko dodaš malce cedevite (jaz pijem tako razredčeno cedevito, da se skoraj ne čuti, le voda ne škriplje pod zobmi).
Paziti moraš, da ne glede, če uživaš bolj zdravo hrano – ržen kruh, sport mislije (z jogurtom) ipd., da ne pretiravaš s količino. Tudi ta hrana v prevelikih količinah redi, saj je zelo hranilna. V jogurt zmešaj 1-2 jedilni žlici mislijev, dovolj je. Pri malici naj zadošča rezina kruha z enim jogurtom. Ob vsem izboru hrane in malce gibanja tudi mleko v kavi ne bo glavni krivec za (ne)spremembe na tehtnici, verjemi. Ti kar spij tisto kavo.
Ja, začni se sprehajati. Tako boš tudi pregnala misli na hujšanje in drugačno hrano. Če boš samo prebirala knjige in si štela, kaj daš v usta, se ti bo kmalu milo storilo in boš odnehala. Brez skrbi, večina smo šli skozi te faze, tudi jaz nisem bila od nekdaj tako pametna (he he), veliko sem prebirala razne novice (tudi na spletu), predvsem sem pa tudi dejansko preizkušala, kako se obnese pri meni. Gibanje pa je vodilo vsega. Hodi, hodi, hodi. Hodi kako uro, hodi tako hitro, da se malce zadihaš, ne pretiravaj s hitrostjo in dolžino sprehoda, ker boš prehitro izgubila voljo.
Na rezultate bo treba še malo počakati. Telo se bo počasi začelo odzivati, malo ga moraš še spodbuditi z aktivnejšim gibanjem, res vidne rezultate pa lahko pričakuješ nekje od tretjega tedna aktivnega gibanja dalje. Samo vrtnarjenje ni dovolj, res je, da se pri tem lepo razgibaš, vendar pri tem ne pospešiš prav bistveno krvnega obtoka, se ne prepotiš. Treba bo izbrati še kaj aktivnejšega. Tudi telesne spremembe potrebujejo svoj čas, ne bo šlo prav hitro. Z vztrajnostjo in doslednostjo pa si na pravi poti do cilja.
Všeč mi je, da si tako dobro zastavila stvar, malce še sproti izboljšuj, kar ugotoviš, da delaš narobe ali premalo, pa bo. Vsi smo poskušali milijon variant, sčasoma pa našli tisto pravo. Če nekaj ustreza drugemu, ni nujno dobro tudi zate in če nekdo hitreje doseže kake spremembe, ni nujno, da bo tudi tvoje telo tako hitro reagiralo. Daj času čas. Kar tako naprej.
Lp.
Lepo, da si se odločila, da boš shujšala. V vzpodbudo pa nekaj o mojih izkušnjah.
Pred dobrim letom bi se tudi jaz lahko podpisal podobno kot ti – 127 namreč, stara pa sva približno enako. Sicer sem s svojimi 185 cm verjetno višji kot ti, ampak vseeno je bilo too much. Pa še težave s križem sem imel in sem si rekel, da je dovolj. In sem začel. Pa ne s kakšno posebno dieto, ampak po zdravi kmečki logiki (čeprav vem, da se bo sedaj našlo cel kup pametnih, ki bodo vedeli povedati, da se brez znanstvenih metod, posebnih praškov in kemije sploh ne da pravilno shujšati in zdravo živeti). Skratka, če ne pokuriš več kalorij, kot jih poješ, pač ne moreš shujšati. To pomeni dvoje: manj jest (manjši vnos kalorij) in več gibanja (večja poraba kalorij). Ko potegneš črto, mora biti rezultat negativen. Seveda pa jezelo dobro, da o hujšanj prebereš čimveč literature in poznaš različne mehanizme hujšanja, pa če vse skupaj prav kombiniraš, ni vrag, da ravno tebi ne bi uspelo.
Torej, s pametjo jest, in to 5 – 6 krat na dan. Logika je tale:če ješ enkrat na dan, je telo izstradano in komaj čaka, da dobi kaj hrane, ko jo končno dobi, ne ve, kdaj bo spet kaj energije na voljo, zato vso hrano temeljito izkoristi in predela v zaloge. Če pa ješ več obrokov (seveda manjših) pa je ravno obratno, prvič, telo hrane ne bo tako zelo dobro izkoristilo, drugič, tudi ti ne boš toliko lačna in boš takšen način prehranjevanja veliko lažje trpela ter se sčasoma nanj poponoma navadila. Če boš pa pri pripravi teh obrokov upoštevala še priporočila Montinjaka in drugih strokovnjakov, toliko boljše.
Drugo, kar pa moraš narediti, pa je gibanje. Verjamem, da ti je muka vsesti se na kolo, ko pa si po 5 km popolnoma uničena, ti pa bi želela napraviti vsaj 20 km. Pa nič zato, danes 5 km, jutri spet toliko, pa pojutrišnjem tudi… In čez 14 dni boš z lahkoto naredila 6, pa 8, pa 11…
Skratka, bodi zadovoljna z majhnim napredkom, vsak najmanjši napredek ti mora biti v vzpodbudo. Pa naj bo to 1 cm manjši obseg pasu, ali pol kg manj na tehtnici, ali pa za 1 minuto hitrejše kolesarjenje na določenem odseku….
Če ti določena hrana ne odgovoraja, pa jej kaj drugega, Če ti kolesarjenje ne ustreza, pa prični s tekom (to ne pomeni, da moraš danes iti na maraton, če ne gre drugače, pa 100 m teka, 200 m hoje, pa še enkrat 100 m teka; jutri pa morda že malo več…).
Kot sem že zgoraj povedal, pred dobrim letom sem imel ca. 32 kg več kot jih imam sedaj. V bistvu sem debel že celo življenje (še iz otroškega vrtca se spominjam , kako so mi drugi otroci zaradi tega nagajali). Posledično (ali pa je bil ravno to vzrok moje debelosti) se nikoli nisem ukvarjal s kakšnim športom. Nosil sem hlače št. 58 ali 60,… Danes pa je situacija takšna: imam 95 kg (še vedno bi rad spravil kakšnih 10 kg dol, in jih tudi bom!), hlače kupujem št. 50 ali 52. Ljudje me obravnavajo drugače kot prej, zavedam se svojega telesa (čeprav ni idealno, je pa vsaj bližje), včasih se mi zgodi celo, da se katera obrne za mano.
Kar se športa tiče, pa takole: začel sem hoditi v hribe, kupil sem sobno kolo (pozimi sem 3-4 vsaj pol ure intenzivno kolesaril), spomladi pa nabavil še cestno kolo – letos sem prekolesaril ca. 1500 km, od tega večina mojih voženj ni zgolj ravninskih. Tako sem na primer pred kakšnim mesecem premagal Vršič, in to brez posebnih težav (kar komu sicer nič ne pomeni, meni in moji športni trdiciji pa veliko), pred 14 dnevi sem odkolesaril Maraton Franja (155 km, vmes vzpon na Logatec (ca 200m) in vzpon Cerkno – Kladje (ca. 500m) – skupaj 6,5 ure). Ne veš, koliko ti rezultati meni pomenijo, pa čeprav se morda vesoljnemu svetu zdijo povprečni ali podpovprečni.
Pa da ne bom preveč dolgovezil: voljo (veliko volje)je treba zbrati in začeti, potem pa gre. IN ne obupati, če gre kdaj tudi nazaj. Pa še to, meni se je zelo obneslo, da enkrat tedensko (to delam vsako nedeljo zjutraj pred zajtrkom) napravim meritve – tehtanje, obseg prsnega koša in obseg pasu – iz rezultatov vidiš, kako napreduješ in ni ga lepšega, kot pogledati, kakšen je bil tvoj obseg trebuha ob začetku hujšanja, ali pa koliko kg si imel lansko poletje na dopustu.
Srečno torej in oglasi se še kaj.