Živio,
spet se oglašam, ker imam nekaj vprašanj. Zadnjič si mi dobro svetoval in se držim tega, kolesarim, hodim na sprehode, vendar vaga mi ni pokazala v 14 dneh nič manj, čeprav jaz po oblačlih vidim, da se nekaj vseeno dogaja. Bolj važno v tem trenutku kot to, da mi vaga nič manj ne pokaže mi je, da mi ne pokaže več in da migam, pa da bolj pri hrani pazim. Ko pa berem forum tukaj in še strani mojtrener opažam, da se marsikdo poslužuje tablet l-carnitin. Kaj bi jih jaz tudi lahko jemala? A je nujno, da jih vsakdan 3X, da samo pred vadbo? Kaj pa če jih bi samo kdaj pa kdaj? Meni se to zdi ene vrsta potuha, ker če hočeš shujšati moraš gledati dolgoročno, ne trenutno. Kako občutiš jemanje teh tablet, a ti je bolj vroče, čutiš kakšno toploto? Kaj pa ko npr. shujšaš do koder hočeš in nehaš jemati, a se pol začneš rediti nazaj ali moraš zmajšati hrano? To sprašujem ker o tem nič ne vem, je nekaj novega,če pa deluje dobro in berem, da ni stranskih učinkov potem bi se morda tega poslužila kot pomoč.

Toliko imam za sedaj, jaz sem tista 110 kg in šport, če se ne boš takoj spomnil. Hvala za odgovor in za prijaznost.

Mica

O tabletah ne vem nič, sem pa ena tistih, ki ji tehtnica tudi cel mesec ne pokaže nič manj, nato pa naenkrat 1-3 kg manj. Ne vem zakaj se nam to dogaja. Morda pa kdo ve odgovor. Ko berem tale forum nekateri pišejo, da vsak mesec shujšajo 1-3 kg. Zakaj pa mi ne, kljub temu, da jemo manj (večinoma zelenjava in sadje, pusto meso, kruha in testenin pa sploh ne, pa še dnevno 1 uro kolesarjenja – 45 minut v klanec, nato pa navzdol), ali bi nam tablete pišle prav zanima tudi mene.

Kdo kaj ve o njih, oziroma jih je sam jemal, naj prosim napiše vse kar ve in še svojo izkušnjo zraven.

Mica tudi jaz sem na tvoji poti in sem prav vesela, da je še nekaj trpinov poleg mene in ki so se odločili hujšanje na dolgi rok.

Morala mi je kar zrasla. Lepo se imej!

Tehnica ni merilo, lahko si pridobila nekaj misicne mase in izgubila mascobo. Cudno pa se mi zdi, da nisi izgubila nic vode, ali jo pijes v zadostnih kolicinah. Ce ja, potem je vse v redu, naj te nic ne skrbi, ker v vecini primerov ljudje zgubijo 3 kile(na tehtnici!), mislijo, da so shujsali v resnici so izgubili le vodo, kar pa ni nic koristnega, kajti voda je tako rekoc najpomembnejsi dejavnik v nasem telesu. Verjemi mi, da shujsala bos pocasi, kar je tudi zdravo in kvalitetno. Prilagodi si jedilnik(ne preskakuj obrokov), primeren trening,dovolj spanja, in VODE!…

To, da ti kar naenkrat pokaze tehtnica manj, ti zal moram povedati, da je v vecji meri le izguba vode.

L-karnitin pomaga pri kurjenju mascob(enostavno povedano), mascobe pretvarja v energijo, kar pomeni, da bos lazje premagovala tvoje napore. V primeru uporabe, ti priporocam jutranji trening na tesce(tek, kolo,…), da bos z rezultati se toliko bolj zadovoljna, kar ti lahko zagotavljam.

Lp,
Boštjan

Boštjan hvala za odgovor, ne bi rada bila nehvaležna, vendar rabim malo več informacij. Kaj je res treba telovadit zjutraj, ko pa meni bolj paše zvečer in zjutraj tudi nimam časa, ker se vozim v službo kar daleč. A zaleže, če l-karnitin vzameš samo takrat, ko vadiš, recimo 5x na teden? Ali ga moraš za rezultat jemati konstantno? Pa še eno vprašanje, kaj je to steroid? Gre pri tem za proces termogeneze. Nekaj sem brala o tem pa me zanima.
Lepo prosim Boštjan za odgovore. Bom hvaležna in nikoli pozabila, pa še Tati boš tud odgovoril.

Čau

Mica

Živio Tati, kaj misliš, čmo probat ta l-carnitin. Že dve uri brskam po internetu za informacijami, upam, pa da bo Boštjan še malo bolj podrobno odgovoril. Na strani mojtrener.com sem videla, da stane 1 flaška 5000,00 Sit. Na mesec bi kar zneslo, ampak sem se spomnila, da en max (sladoled, da ne bo nesporazumov) v trgovini stane od 250,00 do 280,00 Sit, Milka tudi ni poceni, itd. Če sešteješ ves junk hrano na eni strani in l-carnitin na drugi dobiš približno isto vsoto. Kaj veliš torej probamo al ne? Hvala ti še, da si se zopet oglasila. V slogi je moč. In še ena pametna: več glav več ve.

LP MICA

Proces termogeneze lahko sprožiš z uporabo efedrina + cofeina ki pa na žalost pri nas ni legalen.

Steroidi so za profesionalne bodybuilderje za pridobivanje velike količine mišičnega tkiva.

Jemanje l-carnitina po mojem samo pred vadbo.
Priporočam pa poleg še kakšen lecitin – izvleček iz soje ki pomaga pri topljenju maščob. Dobiš ga v trgovini z zdravo prehrano in pa tudi v vsaki malo večji trgovini.

Pij kavo črno brez sladkorja in mleka!

Izogibaj se sladkim pijačam in alkoholu.

Sladoled ni tako napačna stvar (vseeno priporočam da si ga če že privoščiš takoj po treningu).

Če uživaš precej mastne obroke premisli o chitosanu (izvlečki iz lupiic rakov) ki nase vežejo prosto maščobo (jemljejo se 30 min pred obrokom).

Pij veliko vode poleg pa uživaj dovolj mineralov in vitaminov.

Teža sama ni pomembna pri hujšanju bolj glej na obseg določenih delov telesa
Sploh pa se prvi pravi znaki treninga pokažejo šele po 6tih tednih treninga

To ti je nekaj osnovnih nasvetov iz moje strani

Če te pa še kej zanima mi pa piši na [email protected]

LP Oliver

Hvala za odgovore, povej mi pa prosim kaj več o lecitinu. Kdaj in na kakšen način se ga jemlje?

LP

Mica

Zdravo Mica. Ne vem, še premišljujem ali naj ga naročim ali ne! Verjetno bom še malo počakala, pa ne zaradi 5000 SIT, pač pa ker enostavno ne prisegam na kemijo. Vedno se mi postavlja vprašanje:Kaj pa potem? Ali se bo telo navadilo nanj ? Vzrok oziroma posledica moje debelosti je opustitev razvade t.j. kajenja pred letom dni. Ravno zaradi odvisnosti in verjemi strašnega napora opustitve razvade – odvisni bomo pa celo življenje – nekako ne upam in ne prisegam na takšno kemijo. Bo telo potem ko prenehamo z jemanjem zaželo kopičiti maščobo, ker se bo balo, da je bo ponovno izgubil? Ali bo tako kot pri tistih strašnih nizkokaloričnih dijetah? Tudi hujšanje pri dr. Sentočnik je vprašljivo. Poznam kar nekaj ljudi, ki so si zelo stanjšali denarnico, resnično shujšali (ker so se držali stroge dijete in plačevali za to), danes po dobbrem letu dni pa ne samo, da so pridobili nazaj vse kg, pač pa še +10 kg. Sedaj so pa resnično debeli. Bolj pametno se mi zdi jesti vsega po malem – 5 x na dan, le količino zmanjšamo pa bo šlo. Moj jedilnik zgleda takole:
– zjutraj pred službo ob 6 uri si stisnem 1 limono in 2 pomaranči (če je kriza do malice pojem še kakšno jabolko, breskev.. sadje se ve)
– malica ob 11. 30 – skleda solate (beri dvojna solata v gostilni) z 2 žlicama fižola ali paradižnika
– ob 16. kosilo – krožnik dušene zelenjave (pripravim jo za ves teden – na majhnem košščku masla popražim čebulo, dodam česen nato pa dodam še por, stebelno zeleno, rumen in rdeč korenček, paradižnik, kolerabico, papriko, bučko, = vsa razpoložljiva zelenjava z vrta in trgovine, veliko petršilja, timijan,origano, bazilika – vse svreže dišavnice, ter zadevo al dente podušim, ohladim in spravim v hladilnik = praktično in še vedno svežein 1 zrezek ali riž ali ajdova kaša.
– ob 19. večerja po opravljenem kolesarjenju – skleda solate ali stročiga fižola, ali hrenovka ali kaj podobnega
– moram reči, da sem z jedilnika za zdaj črtala kruh in testenine
– med kosilom in večerjo kolesarim
– čas večerje je odvisden od tega kdaj se spravim na kolo =beri vreme(vročina…)
Ne branim pa se občasnih “pregreh”, ki so povezane z mojo intenzivno željo pojesti nekaj ali ko imamo raznorazna slavja, obiske…. Privoščim si kozarec ali dva vina, jem salamo brez kruha če je mogoče… Ne kompliciram, saj vsi vedo, da rada jem. Pa kaj zato.

Mica lepo se imej in počasi družno stopajva do cilja.

Veš, ko sem brala tvoj članek, sem videla, da v bistvu isto misliva in isto delava. Tudi jaz zjutraj ob 6 naprej sok limone ali grenivke, ali pa le vodo samo. V službi ob 8 pojem sadje (jabolka, breskve ali pomaranče – na to sadje sem nora), do 11 malicam ali jogurt (2) ali sir in paradižnik samo posoljen, ali proseno kašo na vodi kuhano z malo margarine in vegete (to jem zaradi prebave in koristnih snovi,ki so v kaši in niti ni tako ogabno), ko pridem domov kuham kosilo za ostale in zase. Jaz pojem samo meso in solato, ali samo malo makaronov in solate, če pa kuham kaj takega, kar ne paše moji prehrani, pa si preprosto odprem pločevinko tun v lastnem soku in kakšen paradižnik zdraven (joj, brez paradajza bi umrla). Zvečer med 6-8 uro pa pojem še kakšen jabolk ali košček sira ali malo navdnega jogurta. Pijem samo vodo in zeleni čaj, saj sokov in gaziranih pijač že prej nisem marala. V službi in doma imam politersko stekleničko in ko je prazna je znova natočim, tako vem koliko sem ali morem še popiti. Včasih vzamem še kakšen vitanim B kompleka ali pa multivitaminskega.Kolesarim vsak drugi dan, ne glede na uro, ko mi pač paše. Dam slušalke na ušesa z dobro muziko in gre brez problema. Zdaj vidiš še kako izleda moj dan. Sem se navadila in gre, ni problema. Tudi, ko spečem štrudel me sploh ne zamika. Edina stvar, ki se je morem zelo zavestno izogibati je sladoled. V trgovini moram imeti veliko volje, da grem brez problemov mimo skrinje.
Glede l-carnitina pa sem že sama dajala, da gre za potuho, vendar pa sem veliko razmišljala o tem. Veš, ko bove enkrat dosegle zastavljeno težo bo potrebno to težo vzdrževati. Če bi sedaj jemala l-carnitin samo pred kolesom in ne več, mslim, da bi to koristilo. Ko pa bi dosegla zaželjeno težo, pa bi nehala s tableti in nadaljevala s športom in takšno prehrano. Kaj misliš o tem načinu?
Pa še nekaj, rada bi videla, da bi 137 tudi prebrala najino pisanje. Da ne bi obupala. če jo kdo razume sve to gotovo midve.

Lep dan še naprej.

MICA

Hojla sem vesela tegale tvojega pisanja, saj veš kako mi je pri duši. Bom pa jaz napisala 137, naj prebere še vse na te strani.

Se še slišiva in napiševa kaj vspodbudnega, saj ne spreminjava svet pač pa le svoj način življena.

Lepo se imej!

Veš da, ko bom vesela in ko bom žalostna. Tudi meni to dopisovanje veliko pomeni. Več nas bo, lažje nam bo.

Čau.

Prebrala sem vajino pisanje. Tudi sama imam skor podoben jedilnik. Včasih se mi zazdi, da je to tudi preveč hrane, samo potem se spomnem, kar sem prečitala v knjigi o preskakovanju obrokov in da v bistvu kalorije nimajo tolko vpliva kot pa GI hrane in da hitro hujšanje prej škoduje, ker se potem duplo vrne (kar sem občutla na svoji kilaži). Nekak je šlo dve kile dol, kar je za prvi teden le dosti, glede na to, da kar veliko jem. Sedaj moram samo še začeti kolesarit, prava muka se spravit na kolo. Ne vem zakaj imam tak odpor, ker potem ko enkrat začnem mi kar paše. Tudi sama si naredim 3 litre čaja in ga natočim v steklenice, tako da vem kolko moram spit, čeprav spijem potem še več kot to. Opazla sem tudi, da moram skoz neki delati, ker čim se vsedem pred tv, ali si vzamem knjigo, postanem nestrpna.
Zdi se mi, da grejo dnevi tako počasi.
Od kdaj pa sta vidve na dieti? oziroma na novem načinu življenja?

MIŠIČNA MASA je težja kot maščoba

Živio 137 (daj no, omisli si kakšno ime), veseli me, da si prebrala pisanje med Tati in mano. To pomeni samo eno, nisi obupala, in to je tudi nabolj važno. Sprašuješ kdaj sem začela hujšati. Jaz hujšam že 10 let, seveda neuspešno. V teh letih sem sprobala milion diet. Naj povem še, da sem stara 30 let, da nikoli nisem bila suha, da sem se po dvajsetem letu še bolj zredila, vmes enkrat fino shujšala s škodljivo dieto po točkah, se zredila nazaj, dobila gor še 15 kg. Malo moje zgodovine. Pred tremi leti pa sem po naključju nekje videla oglas za knjigo Pravilno kombiniranje hrane in jo, ne da bi točno vedela zakj gre, kupila. Knjiga me je navdušila, probala sem in šlo je. Ob takšnem načinu prehrane sem se počutila dobro. Ker pa nisem karakter nisem zdržala dolgo. Vendar pa, ko sem spet jedla po starem ( se pravi vse od kraja) sem se spet zredila in začela ugotavljati, da imam s starim načinom prehranjevanja večje probleme kot z novim. Naj naštejem, vedno sem bila utrujena, velikokrat me je bolela glava, vedno sem bila lačna,… . Sedaj, ko pazim, da ne mešam OH in beljakovin pa so se ti problemi bistveno zmanjšali. Tega odkritja sem bila vesela, ker sem se zavedala, da sem našla način kako shujšati, da poleg diete ne umiraš od lakote in telesne slabosti. Vendar je bilo to samo pol zmage. Očistiti sem mogla še svoje »podstrešje«. To pa je trajalo približno 4 leta. Naj ti povem, da sem prebrala vse mogoče knjige (tudi Rozmanovo), da sem prišla do spoznanja, da sem jaz tista, ki sem odgovorna za svoje življenje. Da sem samo jaz tista, ki lahko svoje življenje spremenim na bolje.Da si ne pustim, da ljudje manipulirajo z mano (bila sem precej labilna). Da za svojimi odločitvami stojim sama. Da imam pravico reči ne. Da sem najprej jaz tista, ki bo imela sebe rada, šele nato pridejo drugi, ki me bodo imeli radi. Da se sprejmem takšno kot sem, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Da če me drugi ne sprejmajo takšne kot sem je to njihov problem in ne moj. Da delam stvari zase in ne za druge.Skratka, da živim svoje življenje in nisem le opzovalec lastnega življenja. Naj se to ne sliši kot neko nakladanje in pametovanje, ker ni to moj namen. Rada bi samo povedala, da sem debela zato ker sem jedla preveč. Jedla pa sem preveč zato, ker sem mislila, da sem nula. Nula na čisto vseh področjih. Nobene samozavesti. Veš kaj je bilo najlepše? Gledati televizijo in jesti in pozabiti na ves svet. In tako dan za dnem, mesec za mescem. Potem pa sem prišla do točke, ko sem se vprašala ali je to res vse kar si v življenju želim? Seveda je bil odgovor NE! In tako, malo po malo se je začelo premikati na bolje. Lani maja sem začela in do novembra shujšala 8 kg, potem je šlo 2kg gor in spet dol. Do sedaj, ko sem videla, da bo spet potrebna mala sprememba, če hočem napredovati. Da brez športa ne bo šlo, da moram še malo omejiti hrano. Postrešje imam kar urejeno, ne še čist, ampak le kdo je popoln. No pred mesecem pa mi je prijateljica povedala za ta forum in od takrat sem izvedela še marsikaj koristnega in tudi to, da nisem sama. Vsak nasvet, ki ga slišim ali tukaj preberem je dobrodošel, vse vzamem na znanje. Vendar, ker smo ljudje različni zase upoštevam samo tisto kar mi paše. Zato to svetujem tudi tebi. Če ne maraš kolesa, ga pač ne maraš, ne obremenjuj se s tem. Pojdi na sprehod ali kako drugače migaj. Ni potrebno, da se mučiš z nečim kar sovražiš. Jaz na primer ne maram teka. Ne bom tekla, pa da mi 100x to svetujejo.
Naj ti natrosim še nekaj pametnih.
Bodi potrpežljiva. Ne hiti z dieto. Hujšati moraš veliko (tako kot jaz). Suha hočeš biti do konca življenja ne le kakšno leto ali dve. Jaz sem si naredila plan, da bom dosegla svojo normalno težo v dveh letih.
Ne bodi pefekcionist. Biti perfekcionist pomeni truditi se maximalno za minimalno vrednost. Uspeh je že, da si spremenila prehrano. Gradi na malih korakih. Kot anonimni alkoholiki, oni živijo vsak dan posebej. Ko se zjutraj zbudiš ne razmišljaj o jutrišnjem dnevu, ampak samo o današnjem. Če se pregrešiš se ne kaznuj, ampak potegni črto in nadaljuj naprej. Največjo moč, ki jo ima človek je moč izbire. Na voljo imaš dve možnosti:
a) ostanem debela
b) rada bi imela normalno postavo.

Kaj boš izbrala?

Naj povem še to, da to, kar sem napisala izvira iz mojega življenja, da nočem nobenemu pamet solit. Če se ti zdi kaj uporabnega uporabi, če ne pa ne. Nič zato. Jaz želim samo pomagati, ker hkrati pomagam tudi sebi. Še vedno imam vzpone in padce, dobre in slabe dneve. Tako pač je. Življenje ni praznik, lahko pa postane, če sami tako hočemo. Jaz si postavljam realne in dosegljive cilje, vem, da ne bom nikoli manekenka, vem pa tudi, da je realno dosegljivo, da bom imela normalno postavo.

Tako, nekaj o meni. Upam, da se še javiš.

LP

Mica

PS: to, da moraš nekaj delati, da si nervozna je že posledica spreminjanja tvojega življenja. Kot vse spremembe v življenju tudi ta zahteva davek, to je stres. Ampak, ko se boš enkrat navadila bo vse v redu.

Zdravo! Spet sem tu. Tako kot pravi Mica ne zato, da bi komu solila pamet, pač pa zato, ker mi je forum in tako dopisovanje všeč. Pomeni mi to, da nisem sama, da imajo drugi enake probleme kot jaz, da so ljudje kot jaz – z vsemi dobrimi in slabimi navadami.
Naj se predastavim še jaz.
Stara sem 47 let in 9.maja 2001 prenehala s kajenjem. Ker moja “podstreha” še ni bila tako pospravljena, sem pomanjkanje nikotina kompenzirala s hrano. Zredila sem se 15 kg. Pri moji višini 163 cm je bilo to absolutno preveč. Pa še po prenehanju kajenja se mi zdi, da se telo “prelevi”. Kot sem rekla je bila to najslabša kompenzacija. Na neki zabavi sem se počutila kot “kepa mesa na plesišču”. Takrat sem rekla NE!!! Nekaj bo treba storiti. Počasi, a zanasljivo. Na dolgi rok. Začela sem 1.maja s spremenjenim načinom prehranjevanja. To je s kombiniranjem hrane. Prebrala sem Martinjaka in Dajmond:Živeti zdravo (teorija hrane z veliko količino vode). Ne stradam, ker nočem in ne morem. Sem pač že v tistih letih, ko za kaj takega nimam ne volje, ne moči, pa tudo pamet me je srečala, da na kratek rok nič ne zaleže. Tako. Po letu dni sem imela 84 kg. Si me predatavljata? Verjetno ne, da ne govorim o moji garderobi. Nič. Ene hlače in ena bluza, ki sem jo morala kupiti za v službo, doma pa široka trenirka…. Ne. sem zopet rekla. Ne bom menjala in zapravljala denarja za menjanje garderobe, če se pa taaaaaaakooooooooo slabo počutim (otekanje okrog oči, noge, bolela me je glava, bila sem depresivna….). Marsikdo bo rekel poglej jo avšo, saj je stara kot zemlja in to je to – beri mena. Ne, sem zopet rekla. Odšla po tabletke za lajšanje te presnete mene in začela živeti znova. Namesto garderobe sem si kupila kolo, namesto široke bluze pa si kupujem sadje (moram reči, da je to draga zadeva) in zelenjavo – kar je nimam doma na vrtu.
137 (res spremeni v ime), prva kolesarska tura je bila do trgovina – 3 km in nazaj. Mislila sem, da bom kar umrla. Pa nisem vidiš. Zato sem pred časom napisala, da je potrebno doma povedati svojo odličitev in vsak dan, če le vreme dopušča ven na trening. Naj bo to na kolo, sprehod… počni tisto kar ti paše. Vprašaj samo sebe kaj je to . Nič od rekreacije slišim odgovor. Drga moja to pa ne bo šlo. Voljo na ramo pa gremo!!!!!! Velja. Od junija dalje (2.maja sem si zvila še gleženj) grem za eno uro na kolo.
Zanima vaju moj rezultat. Danes mi je tehtnica pokazala 76 kg. Uspeh je viden tudi na zunaj. Kondicjie imam več kot moj mož – včeraj sem mu to tudi dokazala in ga s tem poskušala spametovati, da se mi pri kolesarjenju večkrat pridruži (ne vem, če je spregledal?).
Tako to sem jaz. Vidve pa sta “malo” mlajši, zato morata začeti živeti vajino življenje tako kot ga vidve hočeta živeti. Ko se podstreha pospravi in nekaj stori zase, se mi zdi, da je napredek na vseh področjih – tudi v službi, doma … – in da človek postane bolj cenjen, spoštovan in da mnenje človeka, ki je nakaj naredil zase (ne samo skujšal) veliko pomeni tudi v svoji okolici. Je pa res, da po tem mnenje poveš na glas in odločno zagovarjaš svoje stslišče, kar prej ni bila navada, mar ne?
Vedve imata z garderobo manj problemov, ker jo preprosto lahko ožaš, jaz je pa nisem mogla širiti.
Ne dolgo nazaj sem napisla, da je moj cilj doseči v letu dni težo kot pred prenehanjem kajenja to je cca 68 kg. Uspelo mi bo v to verjame in sem prepričana. Počasi a zanesljivo.
Pa na nekaj ne pozabimo, da je potrebno hujšati počasi, da nam koža ne postane prevelika in zato zgubana, suha… Zato, da je elastična mora biti deležana posebne nege (telovadba za razsteznost, počasno hujšanje za prilagoditve novim razmeram in prilagajanje novei podobi telesa, mleko po kopanju za dodatek vlage).
Ni tako nemogoče kot se zdni. Vse je mogoče in vse lahko dosežemo, če smo le voljni in če smo si postavili končni cilj na dolgi rok in več manjših ciljev na kratki rok.

Oglasita se še kaj in lepo se imejta.

Mici,

Prvi del dopusta je za mano za to ti komaj zdaj odgovarjam. Na tvoje vprašanje si dobila veliko odgovorov tudi pravilnih zato bom jaz samo dodal.
Veseli me, da si začela prvo fazo »priprave« telesa na obremenitev. Pri taki teži in prejšnji dolgotrajni neaktivnosti je zelo pomembna prva pripravljalna faza, ki ne sme biti prenaporna in ji je cilj pripraviti telo na »resnejše napore«. To naj traja kot sem že v prvem odgovoru povedal približno štiri tedne. V tem obdobju ni potrebno pričakovati kakšnih extra shujševalnih rezultatov. Cilj je, da se navadimo na čim več zmernega gibanja in spremembo načina prehranjevanja(zmanjšanje uporabe maščob in sladkarij).
Ko smo dvignili nivo splošne kondicijske pripravljenosti sledi druga faza, ki mora biti sestavljena iz aerobnega treninga(hoja, tek, kolesarjenje,….) in dela na krepitvi in stimulaciji rasti mišic, ki so glavni porabniki energije. Aerobni trening krepi mišice ampak v večini primerov jih ne stimulira dovolj, da bi tudi dovolj hitro pospeševal njihovo rast. Zato moramo kombinirati eno od oblik dela z utežmi ali z težo lastnega telesa (sklece, počepi, zgibi, ….. ).
Kaj in koliko moraš jesti in kako trenirati boš sigurno našla odgovore na že večkrat omenjenih straneh, ki se ukvarjajo z to tematiko.

Veliko uspeha pri spremembi načina življenja in izgubi od večne teže.

lp

Bravo ženske ( pa tudi fantje) !!

Res sem vesela da nisem sama na svetu. Vidim da nas je mnogo iste sorte.
Ne bom ponavljala mojih konceptov prehrane (Montignaca sem prakticirala preden je ta vedel zase) in vsak dan pretečem okoli blejskega jezera (sicer ne postavljam hitrostnih rekordov – ampak v teku uživam). Kot ste rekle “brez nič ni nič” , svet se začne in konča v tvoji glavi. Ni pa ta po lahka pot, vsekakor to ni za slabiče. To so doživljenske odločitve, ni da bi to počel en mesec potlej pa nič. Jaz sem v zadnjih treh letih pojedla vse skupaj 100 dgk čokolade, se ne pustim premamiti sladkarijam.
Debelost je kot kajenje in alkoholoizem nikoli ni dokončno pozdravljena.
Gremo dalje in pozdrav

Mateja

Se strinjam z Matejam. Debelost je bolezen odvisnoti od hrane, tako kot kajenje, alkoholizem…. Kot zdravljena strastna kadilka ne bom nikoli popolnoma ozdravljena, le glava je pospravljena in mi narekuje naj ne prižgem cigarete. Če samo pomislim, da je to bil svoje vrste užitek….. Še pomnite tovariši, bi lahko rekla. Enako je z hrano, alko….

Zapisati bi morala nekako takole:

NE MISLIM – VEM DA JE TO TAKO IN DA MORAMO SPREMENITI NAČIN ŽIVLJENJA – VEČ GIBANJA, ZDRAVA HRANA V MANJŠIH KOLIČINAH… IN TO KAR VEM MORAM TUDI STORITI.