Nasplošno o zdravi prehrani

Princip pravilnega uživanja SADJA:
Uživajte samo sveže, surovo sadje! Sveže sadje pomaga telesu pri “čiščenju”.

Sadje jejte na prazen želodec. Samo sadje, nič zraven.
Najbolje ga je jesti kar za zajtrk oziroma najbolj kar celo dopoldne. Seveda večina ljudi ni navajena jesti sadja za zajtrk, ker smo vajeni klasične hrane kot je kruh in marmelada in ostali različni namazi ter narezki. Toda, ko se navadiš na sadje za zajtrk, se ti že po parih dneh prebava fantastično izboljša.

Sadje vsebuje vse potrebne hranilne snovi, ki jih potrebuje telo za življenje. To vključuje glukozo iz ogljiko-hidratov, ki je potrebna za energijo telesu. Lahko bi rekli, da je gorivo za celice. Potem vsebuje zelo veliko vitaminov in mineralov ter maščobnih kislin. Nenazadnje pa seveda tudi aminokisline (bolj znane kot proteini ali beljakovine), ki so potrebne za gradnjo telesnih celic.

Sadje jejte najmanj 30 minut pred naslednjim (ne sadnim) obrokom in vsaj 2-3 ure po obroku.

Pomembna v sadju je VODA:

Je transporter hranilnih snovi. Vsi vitamini in minerali ter ostali elementi v sadju in zelenjavi, so izločeni iz celuloze in vlaken ter se prenesejo z vodo v črevesje, kjer jih telo absorbira in uporabi. Lahko bi rekli, da je še bolj kvalitetna kot navadna voda.
Ta ista voda, potem ko odloži hranilne snovi, pobere odpadne in jih izplakne iz telesa.
Prav tako pomembne so VLAKNINE:

Te prečistijo,
Povzročijo občutek sitosti, ne da bi vplivale na težo oz. maščobo.
Kako pravilno kombiniramo hrano???

Poskusite jesti tako, da čim manj različne hrane pojeste skupaj.

Naprimer:
Za kosilo poješ gobovo juho, krompir (ogljiko-hidrat), meso (protein oz. beljakovina), mešano solato, pa še sladico,… potem pa čez pol ure poješ še en sladoled.
Sedaj si pa predstavljajte, kakšne težave ima želodec, ko more vse to skupaj prebaviti. Ne more se odločit, pri kateri vrsti hrane bi začel. To predstavlja torej velik napor za celoten organizem,… želodec in cel prebavni trak začne s polno para prebavljati, tja se preseli veliko krvi, ki jo imamo v telesu in zelo veliko energije porabimo za samo prebavo! Nemalokrat se še 2 uri po takem obroku počutimo, kot da smo ga pojedli pred petimi minutami. Počutimo se utrujene in zaspane, skratka nezmožne za aktivno delo.

Če pa bi pojedli na primer samo eno vrsto hrane, pa naj so to ogljiko-hidrati ali proteini, skupaj z veliko sveže zelenjave, ima želodec bistveno lažje delo. Takoj po kosilu se še vedno počutimo lahkotne. Seveda pa je kljub temu treba prenehati jesti, ko nisi več lačen (kot pravi točka 6 na začetku). Samo tako lahko ješ 5-6 krat na dan oziroma vsak 2-3 ure.

Večina prebave se opravi v želodcu s prebavnimi sokovi. Tip prebavnega soka izločenega za proteine je drugačen od prebavnega soka za ogljiko-hidrate in se med seboj nevtralizirata.

Proteini: govedina, piščanec, ribe, svinjina – meso, mlečni izdelki, orehi,… rabijo prebavni sok, ki je po naravi kisel.

Ogljiko-hidrati: kruh, testenine, žita, krompir (kuhan), kosmiči,… rabijo prebavni sok, ki je po naravi alkalen (sicer se ga v želodcu izloči malo, vendar, ko zvečimo škrob v ustih, slina nasiči škrob z alkalom, ki ga nato pogoltnemo).

Mleko,… JA ali NE?:

Mleka se je najbolje izogibati, ker približno polovica ljudi ne more dobro prebaviti mleka oziroma laktoze, saj njihovo telo ne izloča encima, ki je potreben za prebavo le-te. Zato jim v želodcu ne “naredi dobro”. Tako je bolje da mleka pijemo čim manj, saj (po logiki) ni mišljen za človeka (ampak za teličke).

Kalcij, ki je tako opevan pri mleku vsebuje večina sadja (še posebno slive, fige, dateljni) ter vsa listnata zelenjava. Prav tako oreški.

Metabolizem in mišična masa:

Mišice so tiste ki pokurijo največ kalorij. Več mišic imamo, več kalorij porabimo. Tako v mirovanju kot pri športni aktivnosti. Strokovno se temu reče, metabolizem. Metabolizem je poraba kalorij v mirovanju,… torej tisti dan, ko se ne ukvarjamo s športom.

Se pravi, ko treniraš za moč, je to koristno, ne samo za same mišice, ki seveda ojačajo, ampka za celo telo. S tem ko imamo več mišic, pokurimo več maščobe v svojem telesu in tako avtomatično izgubimo nekaj maščobe, ne da bi posebaj delali “kuro” za izgubo maščobe. Ravno tako se nam poveča gostota kosti ter ojačajo vezi in kite.
Poleg tega pa mišice tudi držijo naše telo skupaj (držijo kosti v sklepih), kar pomeni, da mišice pomagajo pri obremenitvah na sklepe in tako povzročijo, da kasneje pride do poškodb.

Pomembno pri mišicah pa je da so “dolge”. To pomeni, da jih moramo konstantno raztegovati s pravilnimi raztegovalnimi vajami oz. streching-om. Samo dolge mišice so tudi zdrave.