Vsem, ki hujšate priporočam hujšanje po Montignacovi metodi, ki ne podpira hipokalorične diete (določen vnos kalorij), diuretikov, odvajal, čudežnih zdravil, ananasovih kapsul …..in tudi jasno razloži zakaj ne. Natančno razloži zakaj so nizkokalorične diete nevarne.Montignacova metoda razlaga povezavo med živili in biokemičnimi odzivi, ki jih hrana sproži v našem telesu. Razloži tudi zakaj ne smemo jesti bel kruh, bel sladkor, bel riž, krompir …in zakaj se redimo. Primerna za ženske v tridesetih, ženske v tretjem življenjskem obdobju, za sladkorne bolnike in za vse, ki želijo shujšati in takšno težo tudi obdržati. Razlaga tudi o glikemičnem indeksu.Preberite Michel Montignac: Montignacova metoda- Jem, torej hujšam.

Tina

P.S To je pač moje priporočilo oz. mnenje

Tudi mene zanima ta mertoda, povej kaj je to knjiga, ki jo dobiš v knjižnici ali v knjigarni.

Ali si ti tudi poskusila s to metodo, in če si koliko kg si izgubila in v kolikšnem času, pa če ti je to težo uspelo obdržati.
Tjani

Je že en mesec odkar sem jo prebrala? To knjigo namreč. Vse lepo in prav, marsikatero vprašanje je dobilo odgovor, veliko koristnih nasvetov… Nekaj me pa moti. In to zelo. Ko sem se spravila k praksi, sem ugotovila, da za študentski žep to pač ni ravno primerna shujševalna pot. Pa ne samo shujševalna- mene je predvsem pritegnilo o zdravem prehranjevanju. In sem šla polna optimizma v nabavo, po polnovredne testenine, naravni neprečiščen riž, kakšno tunico… In glej- za moj žep PREVELIK račun. Ampak to je to- zdrava prehrana. Včasih je bila to osnovna hrana, najcenejša, sedaj pa najdražja. No, vsaj pri kruhu sem prišla malo ceneje čez. Kupila sem polnovredno moko, raznorazna semena in ga naredila doma. Pa še PRAVI POLNOZRNATI je. Ne pa tisti ponaredki v trgovinah, kjer je skoraj dve tretjini bele moke, prodajan pa je pod polnozrnatim. V redu, to je samo moje mnenje. Priporočam pa Montignaca vsakomur, komer denarnica dovoli. Jaz se sedaj vsaj delno trudim. Vendar so v moji kuhinji tudi še stare navade. No, pa lep pozdrav.

Barbka,

Ne verjamem, da si prišla pri kruhu ceneje skozi. Če sešteješ vložen čas, porabljen trud, in materijal… si v najboljšem primeru na istem, če ne v minusu. Zadovoljstvo, ki ti ga je peka prinesla je pa druga zadeva. Če si to počela z vesljem… super. Prišparala pa nisi ničesar, razen če tvoj čas, ki si ga porabila za pripravo nič ne šteje.

Po drugi strani, pa težko verjamem, da nekdo ki varčuje pri kruhu, ima istočasno dovolj denarja da se zredi !?!

Narobe ste postavili stvari. Glavni problem ni le zdrava/nezdrava prehrana… ampak preveč nezdrave hrane in premalo gibanja.

Tek v naravi je brezplačen, kolesarjenje… če imaš kolo tudi. Tako da denar zagotovo ni kriv za odvečno težo. Zdrave stvari v trgovini so pa vedno bile dražje, ampak to nekateri ugotavljajo šele danes, saj se prej za te zadeve nikdar niso zanimali.

Sicer pa obstaja veliko stvari, ki niso drage… če greš na tržnico, najdeš veliko zelenjave in sadja po zelo ugodnih cenah.

Mogoce je jesti zdravo in poceni (imaš pač seveda manjši in manj zanimiv izbor živil), lahko pa ješ zdravo in ne tako poceni (večji in bolj pester izbor živil). Govorim iz lastnih izkušenj.

Glavni problem niso cene, temveč prevelik vnos kalorij in nič rekreacije.

Lp,
Goran

Halo!

Knjigo dobiš v knjigarni in tudi v knjižnici. Prečekiraj knjižnični sistem cobiss na http://www.izum.si. in si jo rezerviraj. Jaz sem se nekaj časa držala te metode, predvsem zaradi tega, ker se mi zdi logična in zdrava. Po tej metodi je hujšala moja sestra, ki je v prvem tednu shujšala za 2 kg, in nadaljnih pet tednov po kilogram na teden. Potem se je drzala pravil, vendar ne vec tako striktno, kar pomeni, da je vcasih jedla tudi kruh in ostale prepovedane stvari. Vendar se ni zredila za vec kot kilogram. Pri vsakem hujsanju pa je potrebno tudi telovaditi, da se obdrzi misicna masa. Dvakrat na teden, po uro badbintona je zadostovalo. Težo je obdržala. Vendar pa v prehrani sledi Montignacovi metodi. Kar pomeni, da je vedno, ko je lačna; pač ne je žemljico z sirom in klobaso, ampak samo sir in klobaso, ali občasno kruhke Wasa, ki so iz polnozrnate moke brez dodatkov.

Glede cene se popolnoma strinjam z Goranom. Sama sem namrec pripravljala hrano svoji sestri (pekla polnozrnati kruh in pripravljala obroke po Montignacovi metodi). V večini sem pripravljala iste obroke kot prej, le da sem upoštevala nič moke, nič krompirja, nič drobtin…. Kar pomeni, da sem zelenjavno juho skuhala brez krompirja, solato brez krompirja, zelenjavno prilogo brez prezlov, meso spekla na naravni način…
Za telovadbo pa menim, da bi nam itak morala biti način življenja.

Lep pozdrav
Tinka

Barbka!
priporočam ti, da v trgovini povprašaš po polnozrnatem kruhu Natura, ki ga peče pekarna žito. Gre za 1 kg hlebček in je res pravi polnozrnati kruh, brez matranja v domači kuhinji. lep pozdrav Peter

Se strinjam z goranom 🙂
Problem je večinoma pri negibanju.

LP Oliver

Odkar se spominjam, sem vedno imela tezave s “preveliko” tezo. Omenjeno knjigo sem si kupila mesec dni po drugem porodu. Med drugo nosecnostjo sem pridobila 19 kg. Knjigo sem prebrala in jo za nekaj casa pustila na polici, saj se je vse skupaj moralo priceti v glavi. Stiri mesece po porodu sem pricela z organizirano vadbo, ki sem se jo udelezevala dvakrat tedensko. Kaksnih posebnih rezultatov v smislu izgubljanja odvecnih kilogramov oz. preoblikovanja telesa ni bilo, saj nisem spremenila nacina prehranjevanja. Pred priblizno tremi meseci pa sem imela priloznost izmeriti si odstotek telesne mascobe, ki je bil precej visji nad povprecnimi vrednostmi za zenske moje starosti. To je bil mocan motivator za spremembo prehranjevalnih navad (Montignacova metoda – kruh v vecjih kolicinah specem sama v 1uri, ga narezem na rezine in shranim v zamrzovalniku) in pogostejso vadbo, v povprecju 4x tedensko (vadba z utezmi in vse vadbe, ki pripomoreju k izgorevanju mascob). Rezultati so: zmanjsan delez telesne mascobe, povsem nova oblika telesa, telesna teza je manjsa za 1 kg kot pred nosecnostjo in nova oblacila, ker so mi prejsnja popolnoma prevelika!
Naj omenim, da vse skupaj sploh ni tako zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. Nikoli ne kuham posebnih obrokov, odpovem se le krompirju, testenine pa so v nasi druzini ze od nekdaj polnovredne. Namesto sladkarij si privoscim suho sadje ali razlicne orescke. Vse skupaj sploh ne dojemam kot dieto, pac pa sem to sprejela kot nacin prehranjevanja, ki zagotavlja boljse pocutje.

Zivijo,

tudi sama sem pred meseci po nekem nakljucju dobila v roke Montignacovo knjigo. Ker sem nad svojimi odvecnimi kilogrami ze zdavnaj obupala, sem jo zacela brati z velikim odporom. A po prvih nekaj straneh sem jo dobesedno “pozrla” 🙂 in od tega shujsala 10 kilogramov. Ze mesece pred knjigo sem zacela z domacim fitnesom – takrat v povprecju 6 ur tedensko: vsak dan pol ure aerobnega in pol ure anaerobnega treninga. Saj se je ze takrat zacenjalo malo “poznati”, ampak prav kaksnega hudega in voljo vlivajocega napredka nisem opazila. Edino, kar je bilo, je bilo to, da sem se stalno pocutila bolje. Po prebiranju knjige nisem ukrepala drasticno – vsaj meni se ne zdi. Edina relativno ostra poteza je bila to, da sem “bele” izdelke pometala iz shrambe. Po pogovoru z drugimi sotrpinkami, ki so poskusile Montignaca, sem ugotovila, da sem relativna srecnica, saj mi njegovi napotki ze tako ali tako ustrezajo. Najraje pac jem zelenjavo, ribe – vzljubila pa sem tudi crn kruh ali kot mu recem “ljubkovalno”: kislica 🙂 (kupujem tiste crne stvari, zapakirane v vreckah – za pet dni se ga dobi ze za priblizno 350 tolarjev, pa se mi ga ponavadi kaksna rezina ostane)… Veliko stvari sem ze prej intuitivno opustila – npr. krompir, ki sem ga ze leta uzivala samo, ce je pac prisel na kroznik (kje zunaj), kupovala pa ga sploh nisem. Pri svojih “prenovljenih” nakupih sem spremenila samo to, da ne kupujem vec belih testenin, pac pa rizeve ali crne, pa se tega ne jem tako veliko… Doslej se enkrat samkrat nisem uporabila knjige za sestavo jedilnikov po nekih strogih napotkih. Pravila prehranjevanja, ki jih priporoca, sem vzela za svoja in jem, kadar mi pase in kolikor mi pase. Ne zdi se mi posebna zrtev, da se odrecem sicer bolj slucajnim vnosom sladkorja (sokovi in podobno), zelo redko pa imam tudi kaksno posebno zeljo po “prepovedanih” stvareh. Ce pa ze, si jih privoscim v zmernih kolicinah – toliko, da ustrezem zelji: moj moto je, da ne tekmujem s sabo, ampak se skusam v svoji kozi dobro pocutiti. In vse skupaj sploh NI TEZKO!

Ne glede na uspeh, ki je zagotovo posledica upostevanja Montignacove metode, vsaki zenski, ki zeli shujsati, priporocam fizicno gibanje. Pri tem vam polagam na srce (dobesedno) :), da pazite na srcni utrip. Stane precej, ampak je vredno poiskusiti z merilci srcnega utripa. Ko boste to uporabljale, boste ugotovile, da fizicna vadba ni nujno ena sama muka – pravzaprav se utegne zgoditi, da ne boste dosegale zeljenih ucinkov, ce boste telovadile tako, da vam bo mucno. Poskusite najti tudi vadbo, ki vam bo ustrezala. Ker sama ne zmorem dolgocasne rutine telovadbe, sem si omislila sobno kolo, ob katerem lahko berem ali gledam televizijo in mi vse skupaj lazje in hitreje mine. Zame osebno je telovadba pomembna tudi v tem smislu, da glede na cas, ko bom lahko telovadila, nacrtujem tudi hrano. Vecje obroke (kosilo) si moram privosciti vsaj stiri ure pred telovadbo, sicer se ne pocutim dobro. Pac pa nekaj casa po telovadbi nabasem na kaksne olive, kumarice ali kaj podobnega.

Pa se nekaj: za tiste “nesrecnice”, ki jih omenjam zgoraj, in njim podobne… Ko se boste odlocile za taksno hujsanje, se vam bo morda zdelo, da ste morale svoje prehranjevalne navade obrniti cisto na glavo in boste v tem videle veliko odrekanje in muko. Predlagam vam, da se po dolocenem casu zavestno vprasate, ali vam je to res muka ali se ni vmes ze nekaj spremenilo: s takim nacinom zivljenja in prehranjevanja ste zadovoljne in ne bi nikoli vec zamenjale za tisto staro, obtezeno, tezko hrano, ki vas je delala zaspane, nejevoljne in brezvoljne in predvsem zaspehane!

živijo

v kolikem času si shujšala? jaz se že en čas držim, pa razen začetnih 2eh kg ni nič vidnega. mogoče jem preveč, saj baje količina ni omejena???koliko si ti pojedla?
lep pozdrav

Zivijo…

po moje cesa ne delas prav. Slisala sem za eno, ki se je strasno cudila, da kako pri njej Montignac ne deluje. Izkazalo se je, da se je “striktno” drzala njegovih navodil glede cokolade. Jedla je samo crno. In to po vsakem obroku. 🙂

Predvsem telovadi. 2-3 ure na teden je priporocljivo ze zaradi splosnega zdravja, ne samo zaradi hujanja.

Sama jem precej cudno in tako itak ne mislim dolgo – samo ne vem se, kako dolgo bo ta dolgo.

Zjutraj, ko vstanem, jem sadje. Najboljsi mi je kivi. Vcasih pojem pred odhodom v sluzbo se kos ta fino-crnega-in-strasansko-kislega kruha. Kosilo jem zelo zgodaj in le izjemoma to ni zelenjava: najveckrat solata in sir z majoneznim prelivom (jep, greh, greh, ampak se mi pac ne pozna). Vcasih se pregresim celo z belim kruhom, ampak kot sem rekla: zivljenje ni tekma, ampak vaja iz ravnotezja. Veliko pijem. Ko pridem domov, kmalu itak telovadim, potem pa zvecer mlatim kumarice, rdeco peso, olive, sir (ponavadi se prav nabasem).

Od januarja sem shujsala vsaj 8 kg (morda celo vec, ker se mi zdi, da sem se takrat po dolgem casu tehtala enkrat februarja ali tako nekako)… Saj je cool stopiti na vago, pa gledati, kako izginjajo kilce, ampak tega ne pocnem pogosto. Da sem shujsala, vem po obcutku in po tem, da se se kar ne morem in ne morem v stacunah navaditi na to, da moram jemati stevilko 40 namesto 44 :))

Aja, sem pozabila povedati. Vsaj enkrat na teden se pregresim (ne da je to pravilo, ampak ponavadi tako pride). :))

LP!