Spostovana dr. Alenka.

Zanima me, ce je ideja o plombah ( zalivke) na zdrave mlecne otroske zobke dobra? V imenu preventive in izogiba kariesa?
Pri kateri starosti otroka naj bi se to izvedlo?

Hvala in vse dobro.

Spoštovani/a oblaček,

zalivk na zdrave zobe ne delamo – tudi ne v imenu preventive.
Mogoče mislite na preventivno zalitje fisur pri mlečnih kočnikih? Pri tem pa zoba ne prepariramo po načelih za izdelavo zalivk (plomb), ampak žlebiček na grizni površini le kemično pripravimo in nato zapečatimo z ustreznimi materiali. To pa delamo v imenu preventive in v izogib kariesu, ki najpogosteje nastaja ravno na griznih površinah. S tem, ko žlebičke zapečatimo, preprečimo nabiranje zobnih oblog v teh, težko dostopnih mestih, in posledično tudi nastajanje kisliniskih produktov presnove kariogenih bakterij.

Pozdravljeni.

Hčeri (6 let) je zobozdravnica zalila tri šestice, na eni od teh ob naslednjem obisku zalivke ni bilo več. Dogovorjeni smo, da bo zobek ponovno zalila ob naslednjem obisku.
Zanima me pa sledeče. Za eno šestico smo bili prepozni, saj že ima karies. Ta zobek je tudi drugačne barve, lisast rumeno bel. Zobozdravnica mi je rekla, da tudi plombice ne more narediti in bo samo premazovala.

Mojim vprašanjem (kaj pa zdaj in kdaj naprej) se je nekako izognila. Kaj naj si mislim? Kako pogosto je potrebno hoditi premazovat zobek? Kdaj se v takem primeru zobozdravnik odloči narediti plombico? Ali zobek ne bo še naprej gnil?

Zame je bil pravi šok, saj redno hodimo k zobozdravnici, vsak večer čistimo zobke. Nato pa mi ob enem obisku obelodani, da ima dva kariesa, pred mesecem pa je bilo še vse zdravo!

Zahvaljujem se vam za odgovor,

Natassa

Spoštovana Natassa,

verjetno mislite na zalitje zoba. Sama uporabljam izraz zalivka za “plombo”.
Omenjena šestica je verjetno hipoplastična, kar pomeni, da ima sklenina slabo zgradbo. Problem pri takih zobeh je, ker nimamo možnosti, da bi naredili zavko tako, da bi ostala v zobku (defekt ponavadi zajema veliko površino). Ponavadi poskusimo sklenino ojačati s pogostim premazovanjem npr. enkrat mesečno. Če se defekt povečuje, ostaneta dve možnosti – izdelava prevleke ali pa ekstrakcija zoba. Pri otrocih je ekstrakcija pogostejša, ker jo opravimo še pred izrastom sedmice, ki nato lepo zapolni prazen prostor in se kasneje niti ne opazi, da otroku manjka zob.
Ob vašem zadnjem stavku pa imam občutek, da krivite zobozdravnico za nastali karies. Prehod iz demineralizacije v začetno kariozno poškodbi je lahko zelo hiter, zanj pa zobozdravniki nismo nič krivi.