ah, ta denar
“Kolegici” sem posodila denar, in obljubila mi je, da mi ga vrne v roku od 1. do 2. tednov. Iz teh tednov so sedaj nastali 3 meseci. Kako naj ji na lep način povem, da nujno ta denar potrebujem, saj sem že pošteno jezna nanjo in na sebe, da sem bila tako grdo izkoriščena.
prosim za kaksno mnenje ali idejo.
hvala
Komurkoli sem posodila denar sem se potem z njim skregala 🙁
Eno znanko sem čakala 3 leta, prijateljico 9 mesecev. Drugi sem posojala po potrebi,kakor je kdaj rabila in ni vračala. Najbolj zanimivo je to ,da je pred Novim letom sosed prosil moža za 500.000 sit do 1.2.07 in nam še ni vrnil, ne kliče, ne pride- NIČ!!
Prisegla sem si včeraj,da nobenemu ne dam več niti za kruh. Če bo kdo rabil za jest mu bom dala,drugače pa niti tolarja več- nikoli.
Ne vem, če boš kaj dosegla,če ji rečeš. Ona če bi imela denar bi ti ga vrnila sama. Srečno
denar posoja banka! sama ga ne bi posodila, razen ce bi slo za nekaj res nujnega pa se to s pogodbo.
denar lahko mirno zahtevas nazaj. opraviciti bi se morala kolegica ne pa ti! ce denarja nima in ti ne more vrniti denarja v enkratnem znesku vztrajaj pri obrocnem placevanju. pa bodi previdna pri tezenju. ce ti nimas pric in pogodbe, ona pa ne dostojanstva in vesti, ti lahko obrne hrbet.
Jooooj, pa res!!! A lahko kdo še meni da nasvet, čeprav je malo drugačen problem …
Jaz sem si enkrat sposodila denar od prijateljice, ko mi je crknil disk in sem morala kupiti novega. Šlo je za 20.000 SIT. Disk sem kupila in vgradila in vse je bilo ok. Potem je prišla plača (dogovorjeni sva bili, da ji vrnem 2x po 10.000) in sem dvignila prvih 10 in ji odnesla. Ko sem ji naslednji mesec hotela vrniti drugih 10 se je pa zataknilo – rekla je, če ji denar vrnem, da ga bo ziher zapravila in naj ga imam raje jaz pri sebi (kot nekakšna hranilnica, hehe) in ko bo rabila, bo prišla iskat.
Ta denar sem varno spravila in – šitpanovavaluta!! – sem ga pozabila zamenjati v evre. Pravzaprav sem čisto pozabila na ta denar do trenutka, ko sem prebrala tale post. Hmmm … Kje v MBju še vzamejo SITe in ti dajo evre?? 😮
Jaz osebno nikoli nisem posojala denarja in si ga pri znancih ali prijatejih tudi nisem nikoli izposodila. To sem naredila zgolj in le na banki, kadar sem. Če pa je mene kdo prosil za denar, sem sicer povedala, da denarja ne posojam, če pa mi zaupa, v zvezi s čim je v stiski, bom skušala najti način, da mu pomagam. In če je sosedi zmanjkalo denarja za kruh, mleko, čebulo, kavo ali kaj podobnega, sem ji to dala, ne posodila, v mislih sem ji dala, zanjo sem ji posodila. In zanimivo: to sem dobila nazaj, za denar bi se vedno spraševala, ali bi ga dobila vrnjenega ali ne! In po tem me prijatelji in znanci tudi poznajo – da ne posojam denarja, da pa znam posoditi kaj drugega in pomagati, če lahko. Zaradi denarja se ljudje vedno sprejo, slej ali prej, zaradi ene čebule, zaradi pol kilograma krompirja, zaradi ene štruce kruha, zaradi 10 dkg kave ….ne, za to se jaz ne bi sprla s sosedom, je pa tudi res, da ne bi v nedogled tudi tega ne dajala …nekje bi bila meja in konec poti samaritanstvu in pomoči ….
Hvala, že letim na banko!! :)))
Mimogrede, denar sem si sposodila pri prijateljici zato, ker mi ni dala obresti. Banka bi mi jih sigurno!! 🙁 In vedela sem, da bom dobila plačo in ji bom lahko vrnila. Ampak brez diska (= brez računalnika) čakat na plačo, bi mi bilo malo mučno.
Samo tako, ker veliko pišete o tem, da se denar sposoja na banki, ne pri prijateljih. Če so prijatelji tisti ta pravi, vse špila.
Ne nujno. Jaz denar že leta posojam prijateljem in sem si od njih denar tudi že sposodila, a še nikoli nisem imela težav z nobenim od njih. Vrnili so, kot smo se dogovorili, in enako sem jaz vrnila njim. Čisti računi, dobri prijatelji, zame ne pomeni, da ne smeš posojati denarja prijateljem, ampak da moraš spoštovati dogovor in denar vrniti, če hočeš ohraniti prijateljstvo.
Imam pa znanko, starejšo gospo, ki na vračilo redno pozablja in trdil, da ni prav nič narobe, če tisti, ki denar posodi, svoj denar terja nazaj, ker ona pač pozabi. Meni se zdi to čisto mimo.
Bi pa svoj denar, če ga ne bi dobila v dogovorjenem roku, vedno terjala nazaj.
Napiši ji mail. Lažje in enostavneje je napisat. Kratko, jedrnato, enostavno in prijazno napiši, da prosiš, če ti čimprej vrne x evrov, ker sta bili dogovorjeni za datum x y. Nanj si računala in sedaj ta denar nujno potrebuješ. Upajmo, da bo odgovorila in s tem priznala, da ima res dolg. Boš imela vsaj en dokaz na papirju (dvomim pa, da velja, če pride do tožbe). Če ne bo odgovorila, pošli še enkrat in dopiši, da morda ni dobila 1. maila… naslednjič v vednost pošlji še komu, potem pa bo treba jasno in glasno reči, morda celo ob prisotnosti kake druge osebe.
Tudi jaz sem že posojala. Od revežev sem vedno dobila nazaj, od najmanj enakih sebi pa le del, tako da sem na ta denar že “pozabila”. Tudi jaz ne mislim več nikomur posojat. Raje DAM in pozabim nanj.
Jaz bi ji težila vsak dan, zahtevala svoje nazaj pa amen. Kaj se pa to pravi! Za drugič si pa zapomni, da je dobrota sirota in da se pri denarju vse neha.
Mene je nedavno tega neka znanka prosila za posojilo nekaj večjega zneska pri nakupu avta. Odklonila sem, ker denarja ne posojam. Za to so banke. Avto je vseeno kupila; rekla je, da je morala prodat delnice, ker ji jaz nisem posodila…
hm das kolikor lahko izgubis, posodt 5oo tisoc sosedu,ce ste tok neumni vam je kar prav da izgubite denar, mislm halo no??(nej si sposodjo na banki ce je tok velik)kje pa zivite,najbl mi je zanimiv kako so ljudje ogorceni ko jih prosis ce ti lahko vrnejo denar in se po potrebi se skregajo ces kaksen prijatelj si ker ti zahtevas denar nazaj,
vsakomur se je ze zgodilo da je posodil denar, ki ga ni dobil, posodi se toliko kolikor lahko, vec kot 5 tisoc ne posodim nobenmu, jebiga moja placa je sam ¸12o jurjev,mam sicer prijateljco ki so konstantno sposoja od mene amapk mi vedno vrne, znesek pa je tudi zelo majhen
Enkrat sem posodila eni znanki, ko sem še sama živela od štipendije, nekaj malega denarja. No, zame ni bilo tako malo, a tudi ne preveč. Za hec je rekla, ko sem oklevala, da bo pač zastavila eno svojo ogrlico. Ko sem se strinjala, je bila malo presenečena, ampak mi je dala ogrlico. Bila je vredna ziher 10 krat več od tistega zneska, iz platine, lep izdelek. Denarja nisem videla nikoli več…ona pa ne ogrlice. Na žalost so mi čez kakih 10 let ukradli ves nakit in tako tudi jaz nisem nikoli več videla ogrlice.
Danes so pa bančni limiti in tako dalje, tako da me v bistvu nihče ne prosi za posojilo. Moj stric, pravnik, pa svojemu sinu, tudi pravniku, posodi večje zneske le s papirjem, podpisanim in datiranim. Zato, tako pravi, ker je bolje, da si mladina sama prisluži svoje dobrine, saj jih potem tudi zna ceniti. S tem se v bistvu strinjam.
Lantana