likanje srajc
ha srečka da ti ni blo treba peglat prej…
no zadeve se pa lotiš tkole…najprej speglej rokave..lahko na rob (jest jih) lahko pa tut ne, kukr ti je bl ušeč…sicer je ta druga varjanta mal bl zakomlicirana, tko da morš rokav obračat tko da ne nardiš roba al pa morš met un stojavčk za rokave…no pol pa zlikej hrbet in nazadnje prve dele
alenka živijo,
jaz že likam srajce kar nekaj časa, zato imam tudi nekaj prakse. Najprej polikam ovratnik in manšete, nato zgornji hrbtni del (še danes ne vem če ima to kakšno posebno ime), saj veš, ozek pas na hrbtu pod ovratnikom, šele nato se lotim rokavov in ostalih delov. Že nekajkrat sem videla moške, katerih rob na rokavu srajce se je vlekel še naprej na ta zgornji hrbtni del. To je zelo grdo, zato ti priporočam, da začneš po tem vrstnem redu kot sem ti povedala. Seveda pa to ni pravilo. Sčasoma ti to pride tako v kri, da takoj ko primeš srajco v roko, začneš likati najprej ovratnik, itd. Če nimaš sistema, se ti lahko zgodi, da kakšen del srajce pozabiš zlikat. Najraje so to manšete. Ti pa kot gospodinja svetujem, da se narediš malo neumno in v začetku možu zelo slabo zlikaš srajce. Tudi če bo norel, kar verjetno bo, mu pojasniš, da boljše ne znaš. S tem ga prisiliš, da začne svoje srajce likati sam. Jaz sem s tem uspela pri moških hlačah. Srajce mu pa še danes likam, ker mi je pač prepozno “prišlo”. Upam, da boš moj nasvet, seveda DRUGI DEL, upoštevala bolj kot prvega. Lep pozdrav.
Draga Alenka, razen na zadnja tri sporočila, se ne oziraj na strupene pripombe, da si razvajena mamina punčka. Nismo vsi imeli te “sreče”, da bi doma morali delati. Meni ni bilo treba, pa sem se ob preselitvi najprej na koruzništvo, nato po poroki, vsega zelo hitro sama naučila. No, v moji OŠ smo se učili likati srajco v osmem razredu pri gospodinjstvu, potem pa jih nisem likala nikoli več, he, he… Moj mož nosi polo majice in srajce, ki ne potrebujejo likanja (Labodove), ki jih je po sušenju v sušilcu (ne preveč do suhega) potrebno le obesiti na obešalnik in poravnati. Pri nas doma likamo le enkrat na 14 dni, če je ravno že potrebno, drugače pa sploh ne likamo, he, he… Če je že nuja za tanobel Murino srajco (kakšen pogreb ali kakšna pomembno poslovno srečanje), si jo mož slika sam. Res pa je, da nikoli ne gledam, kako jo zlika, važno, da je okoli ovratnika dobro zlikano, ostalo se tako ne vidi pod suknjičem… Pa da ne boš mislila, da moža zanemarjam, ker mu ne zlikam… pa že rajši drugače poskrbim zanj (še najraje ima skutino pecivo), he, he… Pri cunjah je meni najpomembneje, da smo čisti in nismo strgani. Kupujemo oblačila, ki se kar najmanj mečkajo, so pralna, iz bombaža ali lanu in ki dobro prenašajo sušilnik in tako nam 90% likanja odpade.
Tudi mi si v glavnem pomagamo s sušilcem, ker v družini ni nobenega ljubitelja likanja. Kuhinjske krpe smo nabavili iz frotirja, ker se zelo lepo posušijo v sušilci – brez zvitih robov. Srajce damo za kratek čas v sušilec, potem pa še mokre obesimo, tudi bombežne majice so kar lepe, če jih še tople vzamemo iz sušilca.
Draga Lara,
ne vem, kakšen sušilec imaš ampak iz našega pridejo vse cunje ven božansko mehke, če jih takoj po sušenju vzamem ven in z rokami pogladim ter zložim, so kakor zlikane. Res pa je, da imamo taboljši kondenzatorski sušilec s senzorji za suhost (sam prilagaja temperaturo in dolžino sušenja glede na mokrost cunj), ki ravno prav posuši cunje, nikoli preveč. No, poleti sušim zunaj na balkonu, razen kadar je koncentracija cvetnega prahu prevelika. Imam tri tojala, na katere razporedim perilo tako, da je karnajmanj mečkano, ko je suho, le še zložim v omare. Res pa je, da je videz zmečkanosti pač stvar estetike in okusa posameznika. Mene je pri treh otrocih že minilo, ker imam vsak drugi dan opravka z najmanj tremi žehtami, he, he… in sem standarde precej znižala. Konec koncev najstarejšemu oblečem hlače, čez najmanj pol ure pa že pleza po drevesih okoli hiše, packa z vodenkami ali se hrani kot prašiček… Frotiraste pižame in brisače so iz našega sušilca popolnoma lepe in samo za zložit, spodnjega perila tudi ne likamo, bombažne majčke takoj zložim, trenerke, kavbojke in polo majcie tudi. Kuhinjske krpe imam lanene in se res malce vihajo na robovih, samo sem že ugotovila, da jih nima smisla likat, ko pa tako ali takop vsak dan porabim najmanj tri, ko brišem packarijo okoli “tamaučka-zamizopackalčka”
jest mam wirpoolov sušilec..kr dober bi rekla….čisto nov…edinole boshov pa ima iste senzorje, ki dejansko ugotovijo vlago..pa sej nima veze…
no jest sem navadne t-shirte hotla enkrat tako porovnat pa mi ni glih ratal…sploh k te majce so ponavad zlo zanč narjene tkoda jih vleče v vse strani..enostavno jih nism znala ukrotit :))) pa pojstelnina je tut pomečkana….
a pol u sušilcu sušiš čisto vse? jest pa use ne upam..recimo kej iz sintetke, pa kavbojk tut še nism…
Hja Lara,
pri nas doma smo že ugotovili, da nekatere majice niso najboljše, ker so preveč zmečkane, potegnjeni šivi in po določenem času začnejo smrdeti (kljub temu da so 100% bombaž). Takih sploh ne kupujemo, včasih zaide kakšna k nam s kakšne športne prireditve ali od kakšnega poslovnega partnerja. Rajši dam kakšen tolar več in imamo stvari kljub rabi v sušilcu za več let.
In ja, pri nas doma sušimo vse razen svilene srajce in enega volnenega puloverja. Tudi bunde, termovelurje, lanene hlače, kavbojke,… torej skoraj vse, res pa je, da vedno kupujemo kvalitetnejše blago.
Pozabila sem reci: pri likanju je zelo pomembno, da imas dober likalnik. Za zacetnike se posebej priporocam, da si kupis takega, ki ima mocno paro in zato lahko z isto paro likas vse tkanine, tudi ce visijo na obesalniku (zavese, jakne…), pa se vecslojno, tako da imas z enim potegom majco skoz in skoz zlikano. Seveda, ce je likalnik na tako paro, moras kupit se likalno mizo z rezami, skozi katere gre potem ven para. Torej zacetna investicija je tudi pomembna za bistveno olajsanje dela. Jaz vem, kako sem se matrala z navadnim likalnikom se ko sem bila cisto smrklja, sedaj pa si vec ne predstavljam, kako bi slo v tistih pogojih.
Lp