stopnja izobrazbe
Hvala za vse odgovore!
Naj vam pojasnim zadevo: sama sem vedela, da imam sedmo stopnjo izobrazbe, ker pa mi nov delodajalec na vsak način trdi, da je nimam, sem zadevo želela raziskati in mu črno na belem dokazeti. Pa zadeva sploh ni tako enostavna, kakor se nekaterim to zdi.
Pokličem na faks, še preden ste mi ve to svetovale, pa v referatu nimajo kaj veliko pojma, le svita se jim, da naj bi bila VII. stopnja. Ker moj delodajalec ne zaupa ustnim virom in ker mu želim podati info v papirni obliki, povprašam o zakoniku, pisnem gradivu itd., nimajo pojma!
Pokličem na Univerzo v Ljubljani, kjer potrdijo že mojo vrstoletno informacijo, da bi pa mi vedeli povedati kje zadevo najdem dokumetirano, pa se jim ne sanja. Pravijo, da se v diplomo že 20 let ne beleži ta podatek in zaradi tega ne vedo o tem veliko. Tudi njihovi viri so samo ustni.
Potem sem rinila naprej in izvedela, da stopnjo izobrazbe ne uporabljajo nikjer drugje več, kakor na zavodu za zaposlovanje, sem poklicala tja. Tudi tam nimajo zakonov ali drugih pisnih oblik klasificiranja stopenj, glede na izobrazbo. Preostane mi le številka in kontaktna oseba na drugi strani, ki jo lahko posredujem svojemu delodajalcu, da se na podlagi ustnega vira prepriča o verodostojnosti moje izjave, da imam VII. stopnjo izobrazbe.
Vam pa želim vse dobro in čimveč stopenj izobrazbe, tudi tistim, ki si jo ne zaslužijo, morda jim bo potem življenje lepše.
Hvala za pomoč!
Kot so ti na faxu že povedali. Stopnje (V, VI, VII itd) so živele nekdaj davno v socialistični Yugi. Potem so jih ukinili in jih že davno NI VEČ. Ljudje pa seveda ne bi bili ljudje, če jih ne bi še kar naprej uporabljali v pogovornem jeziku, ko pa so tako enostavne za povedati. Ravno tako, kot nekateri še danes preračunavajo ceno stanovanj in avtomobilov v nemške Marke, čeprav te že 5 let ne obstajajo več….
http://www.mojedelo.com/delo/default.aspx
Na Mojedelo.com pa je klasifikacija taka:
I. – dokončanih vsaj 7 razre …
II. – dokončana osnovna šola …
III. – dveletna poklicna sre …
IV. – triletna srednja šola …
V. – štiriletna srednja šola …
VI. – višja strokovna šola …
VII. – visoka strokovna, uni …
VIII. in več – specializacij …
kdaj si diplomirala?
vmes so se nazivi morda že spremenili.
včasih smo bili mi, ki smo konali visokošolski študij torej 7. stopnjo, dipl.inž.,
po “novem” (ne vem točno od katerega leta) pa je taisti študij univ. dipl. inž.,
višješolski pa dipl.inž. (ali oboje celo brez inž.).
verjetno ti bo tole v pomoč:
verjetno ta novi delodajalec ni seznanjen s tem….
še enkrat pokliči na Univerzo.
pa povej kaj boš opravila.
To kar sem napisal sem izvedel iz prve roke, na seminarju, ki so ga vodili ljudje iz Zavoda za šolstvo in Ministrstva za šolstvo lani oktobra. In oni generirajo šolski sistem, torej so edini pravi naslov za ta vprašanja. Razen če namerno lažejo? :))) Od tu tudi podatek, ki ga je “Miska pisaka” dobila na faxu, da že 20 let ne delajo več po tem sistemu.
Pač pa ste se vsi po vrsti zavedli z nečim drugim. Z “Šifrantom poklicne in strokovne izobrazbe” Zavoda RS za zaposlovanje. Ta šifrant ima temelje v starem šolskem sistemu stopnjevanja in se v veliki meri sklada z njim. Ta šifrant uporabljajo vsi, ki so vključeni v iskanje ali nudenje zaposlitve. Je samo interni pripomoček za lažjo manipulacijo s zaposlitvenimi podatki. Pravilnik vsebuje naslednje oznake, ki se nahajajo kot prva cifra v petštevilčni šifri:
1- brez izobrazbe
2- nižja poklicna
3- nižja poklicna
4-srednja poklicna
5-srednja splošna, strokovna, tehniška
6-višja
7-visoka, specializacija, magisterij
8-doktorat znanosti
In kot sem napisal že prej. Ljudje še vedno uporabljajo stare, že dolgo neobstoječe stopnje, kot doseženo izobrazbo. Kar je napačno. Ker podobne številke vidijo v zaposlitvenih oglasih, jih pa večina sploh ne ve, da gre za dve različni stvari…..
Arianna, ne drži, da je triletna elektro tretirana pod višjo. Pod višjo je bila tretirana sedaj že neobstoječa dvoletna, triletna pa je sedaj visoka. To se menda po novem označuje s VII/1, kar pa je manj kot 20 let. Je pa res možno, da gre za klasifikacijo.
Miska, ne vem sicer, na katerem področju delaš, vendar če si v gospodarstvu, velja zate vsaj Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (pravnik na GZS mi je zatrdil, da jo do konca junija lahko uporabljamo tako, kot je, čeprav piše, da do 30. 6. 2006 velja le še normativni del). Če tam pogledaš v 7. člen, imaš razvrstitev v TARIFNE RAZREDE (kar resda niso stopnje izobrazbe), vendar imaš notri opisano, kaj posamezen tarifni razred zahteva. Tako so v VII. tarifnem razredu (visoko zahtevna dela) delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.
Če ti to kaj pomaga. Če ti ne, se razglej po tisti kolektivni pogodbi, ki velja za tvoje področje dela.
Ja, pri višji ni univ. Ga tudi pri visoki ni (pri nazivu). Verjetno bi bil kdo drug bolj poklican pisati o tem, ampak mislim, da je glede teh višjih šol nastalo malo zmede (eni bodo rekli, da ni nobene zmede). Nekoč so bile višje (VI. stopnja izobrazbe) in visoke (VII. stopnja izobrazbe). Potem se je visokošolstvo preformiralo in so se visoke preimenovale v univerzitetne (VII/2 ?), višje pa so se poleg naziva (sedaj visoke – VII/1 (?)) preformirale tudi vsebinsko, tako da je njihov študij sedaj praviloma namesto prejšnji 2 leti dolg 3 leta (brez absolventskega staža, seveda). To je odprlo pot novim višjim šolam, ki, kakor vem, niso več pod domeno visokega šolstva in so sedaj naravnane precej manj teoretsko in je med njimi precej privatnih. Kakor sama vem, teh (skoraj) ni v organizaciji univerze, bi bila pa vesela, če kdo to pristojnost sedanjih višjih šol podrobneje razloži.
Zato je tisto, kar je bila nekoč višja, po sedanjem programu čisto nekaj drugega. Naziv pa se je po moje ohranil isti, nisem pa prepričana. Tisti, ki so imeli nekoč narejeno višjo, so imeli priložnost z dodatnim letnikom oziroma izpiti pridobiti visoko izobrazbo.
Če ti je to kaj pomagalo, bi bila pa ta tema dokaj zanimiva za razpredanje naprej. Itak pa visokošolstvo spet doživlja reforme, tako da marsikaj od mojega pisanja kmalu spet ne bo več veljalo. Ampak na tem področju se bo verjetno bolj odpirala tema glede magisterija kot znanstvenega ali pa strokovnega naziva.