zapuščinska razprava
V kratkem me čaka zapuščinska razprava. In s tem nimam absolutno nobenih izkušenj. In bi se z nekaj vprašanji rad obrnil na vas.
Gre za dedovanje posestva (zaščitene kmetije), ki je vpisano v zemljiško knjigo in nekaj njiv in vinograd, ki naj bi ga dobili nazaj že moji pokojni starši z denacionalizacijo. Kmetijo (oz. vso premoženje) pa dedujem po svojem bratu. Te denacionalizirane njive in vinograd še niso vpisane v zemljiško knjigo. Ali se na tej razpravi lahko odloča tudi o tem (glede na to, da obstajajo nujni dediči) ali bo potreba še kakšna dodatna zapuščinska razprava, ko bo to urejeno tudi v zemljiški knjigi ali se bomo o tem lahko dogovorili na že na tej.
Zanima me ali mi bodo na tej razpravi določili kolikšni so nujni deleži? Te nujne deleže bi nujnim dedičem rad izplačal z zemljo. Ali se na razpravi določi katera njiva, sadovnjak, gozd bo pripadal komu, oz. kako se to sploh izvede in ali se zapiše tudi denarna protivrednost deležev.
Ker sem dobil domov obvestilo, kaj vse moram prinesti s seboj (in enako ostalo vabljeni), me zanima ali tudi samo sodišče predhodno razišče lastništvo pokojnika (vključno z odprtimi bančnimi računi) ali pričakujejo le od vabljenih, da res VSE prinesemo s seboj.
Hvala vam za pomoč.
Janez
Janez, poglej na http://slonep.net kjer je veliko odgovorov na tvoje vprašanje. Mislim pa, da zaščitene kmetije ne moreš razdeliti in tako z zemljo izplačati dediče. Zato pa je zaščitena kmetija.
Lp!
..včasih je bil nujni delež 10 % na vsakega dediča. Na razpravi ne bo določeno nič, kajti razdelitev je stvar delilne pogodbe, ki z samo zapuščinsko obravnavo nima nič skupnega. Če se boste vsi strinjali , potem nove zapuščinske razprave ne bo. Sodišče določi vrednost deležev , sami se pa dogovorite, kdo kaj dobi. Problem nastane , če se kdo izmed vas ne bo strinjal. Potem se vsa stvar lahko zelo zavleče.
Sodišče razpolaga z vsem lastništvom pokojnika, tako da vi prinese s seboj pač tisto, kar vam piše na obvestilu.
Ko smo pri nas to delali, sem bila jest tudi glavni dedič. Z ostalimi smo se dogovorili, kako bomo premoženje razdelili. Nato smo vso stvar prepustili odvetniku, ki je pripravil delilne pogodbe in predlog za vpis v zemljiško knjigo.
Lep dan želim
Frfra
Nujni delež je polovica deleža, ki bi dediču sicer pripadal – to je edino, kar vem v zvezi s tvojim vprašanjem. Morda ne bi bilo slabo, glede na to, da gre za dediščino večje vrednosti (pa če morda pričakuješ še kakšne prepire v zvezi s tem, kar se rado zgodi), da bi se že vnaprej posvetoval z odvetnikom, mu razložil celo situacijo, vprašal za nasvet, kako ravnati?
LP, M
Zaščitene kmetije ni mogoče deliti na posamezne parcele, dedoval naj bi jo tisti, ki na tej z.kmetiji dela in pomaga k obstoju te kmetije in ima takšen namen še naprej.
Seveda je lahko prevzemnik zašč. kmetije tudi kdo drug, stvar dogovora.
Nujni delež znaša polovico zakonitega dednega deleža.
Če ne bi bila zaščitena kmetija bi lahko dediči med seboj sklenili dedni dogovor, tako da bi recimo šla parc. št. …. meni, parc. št. ….. njej, parc. št. … njemu… itd., kar pa morate storiti pred zapuščinsko razpravo (oziroma je dobro, da imate prej dogovorjeno), ker potem na sodišču ta dedni dogovor zapišejo in ni potrebno še enkrat razpisovat zapuščinske razprave. Sodišče potem izda sklep o dedovanju in po pravnomočnosti tega se nepremičnine reši uradoma, zato ni potrebno plačat niti takse, niti pisat zemljiškoknjižnega predloga. Ni potrebno delat delilne pogodbe pri notarju ali odvetniku, ker si boste ustvarili le nepotrebne stroške.
Seveda zgoraj napisano velja le v primeru, da se zakoniti dediči med seboj razumete in ste vsi pripravljeni skleniti dedni dogovor, ki bo ustrezen za vse.
Če ne bo sodišče odločilo na podlagi podatkov s katerimi razpolaga.
Dediči morajo sami prinesti na zap. razpravo razne listine, ki potrjujejo lastništvo pokojnika na premičninah, ker sodišče ne more samo vedeti kaj je last pokojnika, (npr. prometna dovoljenja za avto, traktor, motor, hranilne knjižice oz.. druge račune, certifikate….). Razpolaga pa sodišče s podatki o lastništvu pokojnika na nepremičninah.
Upam, da sem vsaj malo pomagala.
Lep pozdrav.
Glede na vaše navedbe predvidevam, da dedovanje po pok. starših za premoženje, ki so ga dobili v postopku denacionalizacije, še ni bilo izvedeno. Predmet dedovanja na naroku, na katerega pa ste vabljeni, pa je bratovo premoženje.
Kolikor mi je znano, premoženja staršev ne boste mogli razdeliti oz. dedovati na istem naroku, ker gre v tem primeru pač za drug postopek dedovanja. V kolikor so denacionalizacijske odločbe pravnomočne, vam predlagam, da pri pristojnem sodišču čimprej sprožite postopek dedovanja (izdaja dodatnega sklepa o dedovanju, ali nov postopke dedovanja, odvisno od konkretnega primera, najbolje vam bodo svetovali na sodišču).
Predmet tega naroka pa bo kmetija, last vašega brata. Predvidevam, da brat sam nima dedičev, zato kot dedič nastopite vi in vaši bratje in sestre. Konkretnega odgovora vam ne morem dati, za informacijo in lažje razumevanje stvari pa zgolj nekaj dejstev:
Dedovanje zaščitenih kmetij ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. V skladu s 5. členom tega zakona zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič. Samo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, lahko deduje kmetijo več dedičev.
Zakon natančno določa kriterije, po katerih se izbere dedič zaščitene kmetije. Zaščitene kmetije praviloma ni mogoče fizično deliti. Taka delitev je namreč mogoča le, če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije v celoti skladu z zakonom. V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih- torej ne z vzpostavitvijo solastninske pravice, pač pa lastninske pravice na vsaki posamezni parceli (13.člen zakona).
Nujni dediči lahko dedujejo le denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Tem dedičem se ne glede na zapustnikovo voljo všteje v nujni delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež. Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.
Izjemoma pa lahko iz upravičenih razlogov deduje dedič, ki ne deduje celotne kmetije, pač pa uveljavlja le svoj nujni delež, tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža. V tem primeru je torej potrebno, da nepremičnine, ki jih želite odtujiti kot nujni delež, izberete v taki vrednosti, kot bi bila višina nujnega deleža. Istočasno pa take nepremičnine ne smejo predstavljati večjega deleža gospodarske celote oz. le-tega ne smejo prizadeti (npr. manjši vinograd pri kmetiji, usmerjeni v prašičerejo).
Upam, da vam bo kaj koristilo!
Lep pozdrav!
Živjo,
nujni delež (tvoj?) nikakor ne more biti 50 %, ker bi to pomenilo, da ti po zakonu pripada čisto vse (ie. 100 %) in da drugih dedičev ni, da je pa brat vse, kar je predmet dedovanja, v oporoki zapisal nekomu drugemu in ne tebi. Ker so še drugi dediči, temu očitno ne bo tako.
Primer: dedujejo tri hčerke po očetu, ki je vse zapustil eni. Ker ni drugih dedičev, in se dve svojemu nujnemu deležu ne nameravata odpovedati, dobi ena srečnica 2/3 vsega, preostali pa vsaka po polovico tistega, kar bi jima po zakonu pripadalo (to bi bila 1/3), torej dobita po 1/6.
Bo pa res zapleteno, ali kot je naša notarka enkrat rekla: pri dedovanju se še v tako miroljubnih družinah konec koncev vsi kregajo.
Srečno!