Sem ravno v letih, ko si mladi iščemo prvo ta resno službo po diplomi. No, in tudi mojo družbo prijateljev je zajela mrzlica iskanja. Toda ta faza je kot da bi odrezal, popolnoma spremenila razmerja med nami. Začele so se zajebancije in zafrkancije, zarivanje nožev v hrbet, dajanje dezinformacij, polinformacij…vse z enem namenom..da se nekoga zaj***. Kar je najblj žalostno pri tem, tako zajeb*** nima namena, da bi kdo profitiral, dobil kakšno korist za sebe, ampak je zgolj izmetavanje in samodokazovanje. Beseda, ki se konstantno pojavlja za ta dejanja pa je AMBICIOZNOST.

Mene zdaj zanima, kaj razumete vi pod besedo ambicioznost?

-nekoga, ki hoče zaslužiti mnogo denarja
-nekoga, ki hoče narediti diplomo kakega dobrega faksa (ni nujno le slovenskega)
-nekoga, ki hoče doseči dr. naziv
-nekdo, ki hoče doseči ugled v družbi (kar ni nujno povezano z denarjem)
-nekdo, ki se hoče vreči v politiko in postati drugi Černjak, Kučan….
– ali zgolj nekdo, ki hodi po truplih, pa ima razlog zato ali ne

kaj je to ambicioznost

Hja, ambicioznost je po moje kar nekaj tega, kar si naštela – z izjemo zadnje točke. Ambicioznost je zdrav izraz za željo po uspehu. Sam se imam za ambicioznega… imam željo po dobrem magisteriju, dobri in odgovorni službi, tudi dobri (a ne predobri) plači itd. Imam pač željo po nenehnem napredku, po nečem stremim… To bi rad uresničil na zdrav način, brez podtikanj in nožev v hrbet.

Žal pa živimo v državi z imenom Slovenija, kjer imajo ljudje predvsem to slabost, da izredno slabo prenašajo uspeh in srečo na obrazu drugega. Zato sem se ob tvoji zgodbi prav nasmehnil – deja vu :)) Tvoja zgodba ni nič nenavadnega – dosti prijateljev/sošolcev gre tako narazen, ker si po končanem faksu konkurirajo za prosta mesta v službah. Eni želijo priti do teh mest na pošten način, drugi s komolčenjem, podtikanjem, z noži v hrbet – prav si se izrazila. Ti zadnji pa vsekakor niso ambiciozni. Škodoželjni in hipokritski mogoče?

Moj slovar tujk pravi, da beseda izhaja iz lat. ambire: hoditi okrog, poganjati se. Pomeni pa 1. prizadevnost 2. stremuštvo, častihlepje, (pretirana) želja po uveljavljanju, slavi, časteh, bogastvu.

Glede na to bi jaz rekla, da ima ambicioznost “negativen” prizvok in bi morda morali uporabljati za “pozitiven pomen” izraz zdrava ambicioznost.

lp
Alenka

Smem predlagati, da se drugič napiše samo enkrat in potem kvečjemu drugje objaviš link na prvo sporočilo, da so lahko VSI odgovori na ENEM mestu? To bo olajšalo vsem.

še to… smo družba že iz srednje šole in smo nato večinoma šli vsak na svoj faks, tako da niti ni bilo kakšne direktne konkurence za službe

Nekoga, ki zeli doseci svoje sanje; kakrsnekoli ze so in dovolj zaupa sam vase, da se konkurence ne boji, ampak jo pozdravlja kot izziv.
Tomaz

….to kar si varja napisala na začetku, je slovenski nacionalni šport…..

Pozdrav!
Sam ne bi o ambicioznosti, temveč o tem kar se dogaja tvoji družbi. Ko je meni, takrat 15-letniku oče rekel, da se bo moja družba razpadla, sem si mislil – e, meni že ne. Preveč smo…pravi! Čez sedem do deset let imamo le še kak bežen kontakt – npr. sms za r.d. Prijatelj ti pomaga, veseli se s teboj. In večina ljudi, ki ima en kup prijateljev ne ve, da so to zgolj znanci. Kolegi za pivo. Ko odraščaš, ustvariš družino, podjetje ali greš v službo se še nekako družiš. A ko si sam ali s partnerjem se s “prijatelji” začneš potihem primerjati, tekmovati. Ne vem zakaj ali če je to prav, a tako pač je in bo.
Jaz mojim želim vse dobro a skrbim za svojo družino.
Srečno!