razgovor za službo
Pripravljam se iti na razgovor za novo službo in bi se rada malo podkovala v tem, ker pač tega nisem počela že 12 let. Nameravam telefonirati v točno določeno firmo in prositi, da mi omogočijo razgovor. Prošnjo sem pred časom že poslala, vendar imam občutek, da je teh prošenj toliko, da če se osebno ne oglasiš tam, te ne vzamejo resno.
Prosim za kakšen nasvet, kako se obleči. kakšna vprašanja lahko pričakujem….
Rada pa bi tudi naslov kakšne knjige na to temo.
Računam na vašo pomoč in se vam zahvaljujem!
Oblecena: odvisno za kako sluzbo gre…ce gre za pisarnisko delo, se obleci v kaksen kostimcek – temne barve…..krilo ali hlace, vseeno….lahko tudi elegantne hlace in kaksno oprijeto majcko ali srajcko…samo ne bit oblecena neki po zadnji modi (prevec frfotajoce!)……ne bodi prevec napacana 🙂 vse v mejah normale…. pokazi, da si samozavestna, da ves kaj hoces….
Vprasanja: zakaj mislite, da ste boljsi od drugih kandidatov?
Kako bi se lahko opisali, vase dobre in slabe lastnosti?
Knjige: to pa nimam pojma, zal.
Veliko uspeha na razgovoru.
Kljub predpisu, da bi morali odgovoriti na vsako prošnjo, to danes žal ne počnejo in pošljejo odgovor v večini le tistim, ki so v ožjem izboru.
Jaz sem šla enkrat pri nas na razgovor na notranjem razpisu. Oblekla sem se elegantno (reklc, minič-ne prekratek tak malo nad koleni, salonarčki-še dobro da sem sedela, če ne bi se ubila:)). Na razgovoru bodi komunikativna, radovedna, odgovori naj bodo jedrnati, odločni. Pa veliko sreče.
v zadnjem letu sem dal skozi cca. 15 razgovorov
edino pravilo do katerega sem prišla je to, da pravila ni – čisto vsak razgovor je potekal drugače – predvsem je odvisno od izpraševalca
seveda sem bila deležna mnogih osebnih vprašanj – kar se tiče tega jih lahko mirno zavrneš – ampak spet..odvisno od tistega na nasprotni strani mize, kako bo to sprejel…nekomu se boš zdela samozavestna, nekomu nekooperativna..sto ljudi, sto čudi
moraš se namreč zavedati, da nimaš vedno opravka s kadroviki, temveč z človekom, ki bo tvoj neposredni nadrejeni, ker ti ta pač najlaže razloži značilnosti delovnega mesta za katerega se poteguješ..seveda je v boljših organizacijah tudi postopek izbire kandidata jasno definiran, in govoriš z več ljudmi
jaz se držim predvsem načela, da sem čimbolj naravna, ker tako ali tako ne bi mogla večno skrivat, da mam npr. dolg jezik – boljš da sploh ne pridem v neko rigidno firmo in da se počutim totalno utesnjeno – seveda je priporočljivo da omilim svoje kriljenje z rokami, ker človeku, ki se vsaj malo spozna na psihoanalizo ipd. zadeve to kar nekaj pove o človeku (zagotavljam ti, da čisto nič pozitivnega oz. takega kar bi bilo na prioritetni listi bodočega delodajalca)…….ja, obleka – normalno, da si urejena – kostim, nevpadljiv make-up, bleščeči čeveljci
mene osebno so te zadeve psihično popolnoma izmučile – ne mislim konkretno razgovori – pred temi nimam strahu..ampak ta čakanja na odgovore, vsakič znova, pa če si še tak realist/pesimist se delček tebe vseeno že vidi v novi službi itd.
ja, seveda še ena ugotovitev, ki tudi ravno ne prispeva k dvigu morale pa je naslednja – VIP..veze i poznanstva………tko je to…….časi so res težki, in službe ni easy dobiti…jaz ti priporočam, da sedaj vzameš karkoli ti pride pod roke, saj potem boš pa v miru iskala naprej….ampak s tem karkoli, mislim dejansko karkoli (sam da plačajo)……
veliko sreče, predvsem pa se boš morala potruditi sama (to pomeni, da sedaj dvigni telefon, in kliči, kliči…)
d.
joj, neki sem zaj_ _ _…..malček sem pobrkljala poste med sabo oz.me je zaneslo s tistim na koncu, da vzemi vse kar se ti ponuja – imela sem namreč vtis, da si v časovni stiski (torej pred izgubo službe) – no, ampak to očitno ni tvoj problem, temveč Dharmin – tako, da se ti lahko te zadeve vseeno lotiš malce bolj umirjeno ter načrtovano …..s tem mislim, da imaš malce več manevrskega prostora pri izbiri podjetja, dejavnosti, delovnega mesta, ki bi ga želela
d.
Oh pred novim letom sem skakala okoli in se ubadala s temi zadevami.
Prvič: če pošlješ prošnjo na razpis, potem ti morajo odgovoriti, drugače pa ni potrebno in je to le njihova dobra volja.
Poklicati se splača, lahko ti rečejo ne, lahko ti rečejo ja. Prošnje običajno pregledujejo tajnice in če vedo, da trenutno ne rabijo nikogar je niti ne dajo naprej, ampak jo dajo v koš ali včasih na poseben kup, da imajo malo evidence.
Obleka: urejena, ne punčkastih roza barv, ne preglobokega dekolteja ali premini krila ali previsokih petk. Umirjeno a vseeno kar se da blizu temu kakršna si ti resnično. Če gre za delo z ljudmi potem se malo bolj napedenčki, jaz sem hodila po gradbenih firmah in mi petk ni bilo treba, bi zgledala preveč fina za tako službo. Ne oblečt čevljev, ki te žulijo, ker te bodo bolele noge, zato boš jezna in živčna, obleči obleko v kateri se komot počutiš in v uživaš.
Vprašanja. Odvisno spet od firme.
Kje se vidite čez 5 let, kakšne so vaše delavne izkušnje, računalniški programi, kako bi vi vodili tako in tako firmo (ne vem kakšno mesto iščeš), ste v takem položaju, kaj bi storili…
Meni so bila najbolj všeč tista o družini, ki so se pri prevelikem vrtanju končala s tem, da sem jim rekla, da je oče umrl pred parimi leti in potem so bili v zadregi oni. Načeloma te takih stvari ne smejo spraševati in jim nisi dolžna odgovarjat. A pri meni so bila pogosta vprašanja kot so:
Ste poročeni, se mislite v kratkem poročiti, imate rešen stanovanjski problem… pogosta. Pač sem rekla, da stanovanje imam, da pa o poroki ne razmišljam (se ne mislim, kar jim nisem govorila) in s tem so sklepali, da potem tudi otrok še ne bo. Pa so se ušteli.
Pripravi se na vse, imej s sabo kopijo prošnje in življenjepisa, ker jo včasih zgubijo. Sedi vzravnano, ne se zleknit v stol. Roke lepo prekrižaj v naročju ali jih mirno položi na mizo, ne trzaj z rokami, to je znamenje živčnosti, odgovarjaj v kratkih stavkih in ne pojasnjuj oz se ne opravičuj preveč za premalo izkušenj ali kaj podobnega, reči da se hitro učiš in si pripravljena hoditi na tečaje ali kaj podobnega, samo ne reči da boš delala nadure.
Pa magar vadi doma.
Pri meni se je končalo tako, da me je en ata poklical in vprašal kdaj pridem delat, da me že čakajo.
Pa še eno! Ugasni mobitel!!!!! Da ne bo zvonil sredi sestanka, pa kakšne alarme ali podobno. Ugasni tudi vibro, ker če bo vibriralo v torbici, te bo spravilo ob živce.
Aja pa še en nasvet. Ko boš spraševala, vprašaj tudi kako redna je plača (si plačan vsak mesec ob določenem datumu ali ko plačajo projekte oz ko je denar), koliko in kako se koristi dopust, kakšna je plača, kakšen je delavni čas, kakšno pogodbo boš dobila in kakšne so možnosti za podaljšanje le te za nedoločen čas, po preiskusni dobi, pa še kaj, da boš več vedela, da ne boš šla domov, brez odgovorov. Napiši si vse kar te zanima na listek.