preklinjanje
V kolikor imas hiter nacin reagiranj, potem bo slo malo bolj tezko. A poskusi takole: Ko zelis nekomu odgovoriti, ne “izvrzi” besed kot iz topa, ker obicajno tudi vmes postavis se kaksno kletvico kar avtomaticno…Nekako zadrzi dah, namesto da izustis in premisli, kako bos formulirala stavek,nakar se poslusaj kako govoris…Nihce ti ne bo zameril, ce bos naredila manjso pavzo, preden odgovoris, nato pa lepo formuliras povedano in pod kontrolo ne vmestis se kaksne kletvice….Pa se prijetno je poslusati govorca, kako umirjeno govori….Saj ves, kako izgleda tisto “iz topa izstreljeno” blebetanje s poplavo besed in kletvic vmes??
Skratka, vse je odvisno od tvoje dobre volje in samokontrole in od nicesar drugega…
Zelim ti veliko uspehov. Rezultati bodo, ceprav ne cez noc….LP
meni najbolj pomaga, če si – jaz temu pravim – nastavim ogledalo
v tem primeru, ko npr. vidiš/slišiš nekoga, ki preklinja na vse kriplje, in se vidiš v tej situaciji. stvar se ti precej upre, vsaj za nekaj časa. seveda, pa je odvisno tudi od vsakodnevnega okolja – koliko dopušča ali cello vzpodbuje tovrstno izražanje
Tudi meni pomaga podobno kot dohtarci. Samo poglej oz. poslušaj ženske na cesti, v službi/šoli, v lokalu … kako preklinjajo in kako to zgleda. Ko se zamisliš ob tem, te mine da bi sploh preklinjal. Za začetek pa skušaj res ta najgrše besede nadomestiti z malo bolj ‘milimi’ izrazi, npr. nameto pizzzzz … , reci pi …smo, moškemu spolnemu organu odvzemi ‘c,’ pa dobiš kuro itd. :o) Mal lepš se pa že sliši! :o))))
Ne vem zakaj bi bilo težko prenehati preklinjati. Kakšna pa bi rada bila? Bi bila rada videti kot dama, spoštovanja vredna ženska? Ali ti je ljubše, če te svet sprejema kot žensko z zrnom možgan? Odločitev je tvoja. Če ne želiš biti “kura”, se boš seveda izobraževala, brala kaj drugega kot Tv spored in v njem iskala napoved kdaj so španske “žajfnice”. In inteligenca se odraža v jeziku, ki je sam po sebi dovolj lep, pester in barvit, da se lahko v njem izraziš dovolj pestro z vsemi ekstremnimi čustvi vred. Upam, da razumeš.
Pa srečno na poti brez kletvic!
Ko sem bila mlada, sem tudi sama uporabljala grde izraze in tudi občasno preklinjala. Takrat sem se zdela sama sebi IN, ker so tako govorili tudi drugi. Še vedno me je sram v dno duše, da sem se tako obnašala.
Sedaj sigurno 30 let nisem izustila nobene grde kletvice. Zlahka preživim brez grdih besed in brez preklinjanja. Kako mi je uspelo, ne vem, ampak nekega dne sem avtomatično s tem prenehala.
Slišati preklinjati nekoga je zelo, zelo grdo.