LEPO POZDRAVLJENI!
PRAV PRESENEČENA SEM BILA, KO SEM NAŠLA VAŠO INTERNETNO STRAN, SAJ SEM V NJEJ NAŠLA VELIKO ZANIMIVIH STVARI. lE TAKO NAPREJ!

ZANIMA PA ME GLEDE PREHRANE. sE NAMREČ DOKAJ VELIKO GIBLJEM (4 URE AEROBIKE NA TEDEN, VOŽNJA S KOLESOM IN TELOVADBA NA FAKSU) IN ME ZANIMA, KAOIKO KALORIJ BI MORALA NA DAN POJESTI (STARA SEM 21 LET, VISOKA 164 CM, TEŽKA 50 KG) DA BI MOJE TELO DOBILO DOVOLJ POTREBNIH SNOVI ZA ŽIVLJENJE. iMAM NAMREČ TA PROBLEM, DA SEM ZGUBILA OBČUTEK ZA SITOST IN LAKOTO. BOJIM SE PREVEČ NAJESTI, DA SE NE BI ZREDILA, POLEG TEGA PA VČASIH VSE ZBAŠEM VASE,KER IMAM TAKO POMANJKANJE.
PROSIM, ČE MI LAHKO SVETUJETE, KJE BI LAHKO DOBILA ŠE VEČ INFORMACIJ O TEJ TEMI IN NA KATEREGA SPECIALISTA SE NAJ OBRNEM? ŽELELA BI TOČNO ZAME PREDPISANO DIETO, S KATERO BI DOBILA DOVOLJ POTREBNIH SNOVI. S TEM NE MISLIM DIETO V PRAVEM POMENU BESEDE, ZA HUJŠANJE, AMPAK ZA OHRANITEV TEŽE S POUDARKOM NA ZDRAVI PREHRANI, KI PA BI TEMELJILA NA HRANI, KI JO IMAM RADA.(TUDI PIŠKOTI IN ČOKOLADA, SAJ SE JE ZDAJ NE UPAM JESTI).
žE VNAPREJ SE VAM ZAHVALJUJEM ZA ODGOVOR IN VAS LEPO POZDRAVLJAM!

Spoštovani!

Hvala za pohvalne besede. Žal sem ob današnjem pregledu ugotovil, da mi je včerajšnji odgovor požrl računalniški horšč – človek se pač ne more spoznati na vse.

Prav tako mi je zelo žal, da nisem ravno strokovnjak s področja prehrane in vam zato ne morem ponuditi želenih dietnih navodil, ki pa jih boste zlahka našli v knjigah priznanih slovenskih avtorjev s tega področja (Društvo za srce, prof. Pokorn idr.).

Vseeno pa vam bom poskusil odgovoriti tako, kot bi vam odgovoril, če bi me obiskali v ambulanti. Za mladenko s tako ugotno telesno težo in zdravimi nazori glede telesne vadbe, je vsako drobnjakarsko ukvarjanje s prehrano odveč. Zakaj? Sodobna tehnologija zamarzovanja in konzerviranja nam ponuja živila, ki so zelo raznovrstna in zagotasvljajo zadosten vnos vseh za življenje potrebnih snovi za normalno življenj in delo (študij) brez kakrsšnih koli dodatkov v obliki energetskih ali drugih pripravkov. Nasprotujem gledanjem, da je možno z neko (ritualno) navezanostjo na določene prehranjevalne (ali druge) obrazce zagotoviti popolno zdravje, večno mladost ali celo večno življenje. Seveda pa podpiram zmernost pri uživanju hrane in pijače, ki si jo danes lahko privoščimo v izobilju, pa ni nujno potrebna, oziroma nam jo živilska industrija ponuja v močno koncentrirani obliki (sladkor, alkohol, sol, maščoba). Zavedati se moramo, da so še naši starši živeli v strašnem pomanjkanju sladkorja in maščobe še tja v šestdeseta leta in je bila zato njihova naravna želja in težnja vse to zagotoviti svojim potomcem, ki pa tega ne rabimo več, ker je enostavno na razpolago.

Če od moraliziranja preidem na stvaren nasvet: Uživajte tako hrano, ki je sestavljena iz čim širše palete živil, kar zagotavlja, da vaše telo dobi čim več različnih elementov in vitaminov, uživajte čim več presne hrane in hrane z vlakninami, da si krepite zobe in vzdržujete normalno prebavo. Pijte zadostne količine negaziranih in nesladkanih pijač za čim boljše delovanje ledvic in boljšo prebavo. Uživajte čimv več mleka in mlečnih izdelkov, ki vam bogatijo zaloge kalcija. Glede na nizko telesno težo in na dejstvo, da pri ženskah v rodnem obdobju pogosto vnos železa ne zadošča za vzdrževanje ustrezne ravni hemoglobina (prenšalca kisika) v krvi, zato si ob rednih sistematskih pregledih, ki jih imate študenti oglejte predvsem raven hemoglobina, da bo v normalnih okvirih (višji od 120).

Kako boste vedeli, da jeste prav (zadosti)? Vaša telesna teža ne bo nihala več kot kilogram navzgor ali navzdol. Čokolada? Zame najslajša razvada, ki mi pušča posledice, po drugi strani pa preizkusni kamen samoobvladovanja. Če nimate hujše razvade (kajenja, alkohola, trave…), morate u paziti le na količine. Poskrbite, da boste svoje obroke razporedili preko celega dneva in se izogibajte, da jeste med obroki ali kar v celodnevni navezi, tako da stalno nekaj grizljate.

Pomembno je tudi, da poskrbite tudi za zadosti spanja. Če je to zaradi žurov in študija včasih malce težko, si obdobno le privošite nekaj dni, “da se naspite”.

Pomanjkanja občutka za lakoto ali sitost je lahko povezno tudi s kakšno obliko duševne motnje, npr. tesnobe (anksioznosti), čemur pa ob odsotnosti drugih težav ne dajajte pretirane pozornosti. Hranjenje je nekaj tako naravnega kot spanje, spolnost, hoja…, da se človek ne bi smel pretirano posvečati temu, ker lahko postane predmet manipulacije s samim sabo ali z drugimi (to še zlasti vleja za čas, ko boste imeli otroke). Živite! Študentka ste samo enkrat.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik