DOBRO JUTRO, LEP DAN
Ojla vsi moji tukile gor… Se ful opravičujem za včeraj. Najprej sem sedela od 8h do 12h na enem izmed precej neproduktivnih sestankov, da so mi potem kar kolena škrtala ko sem vstala, potem pa nikakor nisem mogla na forum. Sploh mi ni uspelo priti gor.Kakor da bi me računalnik imel poln kufer mojega jamranja…. 🙂
Moj rojstni dan…. O ja v službi smo se imeli fino. S kolegicami in kolegi smo imeli skupno malco, malo počvekali, se nasmejali….. Vmes me je poklical moj spoštovani mož, koliko imam številko hlač. In potem še ob 15h, da naj grem po pizze, da ne bo treba kuhat :)). Ko smo z mulčicami pripujsale domov (mimogrede, bremze le niso tko hudo skurjene, čeprav se je ful kadilo in smrdelo, ker sem jih sprobala na avtocesti in kar dobro primejo), jih je odpeljal v sobo in ven sta pricapljali vsaka s svojo vrtnico (joj koliko sta bili lušni ko sta ju držali kot zastavo) in vsaka s svojim paketkom v katerem so bile hlače in jopa. Potem smo pojedli pizzo in… To je bilo vse. Tako. To je bil moj rojstni dan.Imam pa namen konec tedna moji sestri peljat zvečer ven na pijačo.
To je bilo tako prvo darilo za rojstni dan po ne vem koliko letih (tudi lani za 30 nisem nič dobila). Mogoče zato, ker sem se cel teden že držala, mogoče zato, ker se nisem več trudila s pogovori in z vsem… Nimam pojma.Zvečer sem potem premišljevala, kaj neki naj naredim. Naj se neham obremenjevat in razmišljat, kako bi moglo bit, kako bi morali vse dobro in slabo, prijetno in neprijetno delit in živim pač zase in za punčici in jima na ta način nudim dom in očka, ali pa naj vse skupaj postavim na glavo in naredim nekaj zase… Zaključka nisem naredila….
Mi je pa kolegica v službi potihem zaželela enega “orng” deca…..Mhm kaj pa to???
Upam, da niste preveč jezni, ker mi včeraj ni supelo priti gor… Sem pa danes prvo kar sem naredila pricapljala sem gor.
P.S: Najboljši ste…
Ho-hoj, pupca….živjo, živjo! Smo bile že malo zaskrbljene včeraj, ko te ni bilo od nikoder..sem celo na tiste zelene možičke pomislila :))
No, en manjši korak naprej se je vendarle naredit pri tvojem dragem.
Veš, mogoče sem spregledala, pa te moram še malo povprašat: po vsem tem fajtanju, ki ga daješ skozi: kako je še s čustvi,do tvojega moža? Še kaj miglja, ali te je po vsem času že vse minilo?
Kajti: če je game over, potem je game over ali kot so rekle tvoje sodelavke (hehe), če pa še kaj čutiš do njega..no, potem je bil to morebiti znak, da je dečko vendarle “skontal”..Jaz sem vendarle optimist, da se bo stvar rešila…
Kakorkoli..oglasi še še kaj (na vreme itak nimamo kaj računat, dobro voljo bomo kar kupili, hehe)
Bodi dobro in pazi nase (no, zdaj sm pa že ku A.Karoli) :))
Tudi tebi eno lepo dobro jutro. Priznam. Rojstni dan bi lahko bil in ne samo lahko bil – bi moral biti boljši. Ampak, kaj hočeš. Lahko, da se možek komaj začenja trudit – s tem, ko si napisala, da je poklical hčerkici v sobo in ju poslal ven z vrtnicama… Mogoče bo iz dneva v dan bolje…Če bi se mu posvetilo, bi te moral v bistvu on sam presenetit z vrtnicami. Kaj naj rečem – hvala Bogu, da se lahko vsaj tukaj malo izpovemo, a ne? Meni je pa včeraj skurilo živce, ampak danes sem že bolje – le s tastom ne govorim. Malo sem pa jezna na mojega možeka, ker v bistvu je tudi njega prizadel, včeraj je pa že govoril z njim – no, samo nekaj besed, ampak… Sem mu rekla: »Ma veš kaj! Mu moraš pokazat, da ni naredil prav, ko naju je tako prizadel. In če mu drugače ne znaš povedat in pokazat, mu to pokaži z molkom!« Pa kaj, ko je moj dragi preveč dobrega srca in ne zna dolgo časa kuhat zamere…Ja in jaz sem ravno taka. Se vidi, da sva obadva tehtnice… Lara, imej se lepo in piši še kaj.
No Lara, tudi jaz spremljam tvojo zgodbo in v tem času zaradi vse več Tin, ki se pojavljajo na forumu, spremenila svoj nick.
Kljub temu, da je bilo praznovanje tvojega rojstnega dne bolj pusto, je še vedno veliko, da se je možek potrudil vsaj toliko kot se je. Mogoče pa je to uvod v nov začetek?! Ko bi bil vsaj, al? Ja res, kako je pa zdaj po teh problemih kaj s tvojimi čustvi do njega?!
Saj imam tudi jaz glede tega probleme z mojim, ampak na srečo samo s tem (darila in praznovanje roj. dneva). Je pač brez idej in nima smisla za te stvari. Tako za roj. dan izberem vedno darilo sama! hehe. Čeprav mu vedno rečem: “Potrudi se, malo pomisli.”, vedno na koncu izberem sama. Potem ga pa jaz peljem kam…v mehiško na večerjo, v Špas teater ali kam drugam. Da pač nekam greva… Drugače pa je tako priden in tako the best, da ta njegova “napaka” kar zbledi.
Mogoče pa bo zate res rešitev tist sodelavkin “ornk” dec. Ga že poznaš? Povej kaj veš, da bomo skupaj pletli tvojo “usodo” z nasveti!
Tebi in drugim lep dan!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Meni je moj bivši mož za rojstni dan podaril knjižico z naslovom Starost je lepa. Glede na to, da sem kar nekaj let poslušala, da sem stara in grda, mi je najbrž hotel z njo povedati nekaj drugerga, kakor sem pa jaz razumela. Ob branju sem se namreč tako zabavala, da sem se na glas smejala. Medtem je prišla domov hčerka in me prav osuplo vprašala, kaj pa je s tabo, da se tako režiš. Povedala sem ji za darilo. Moram priznati, da me oče mojega otroka ni nikoli spravil v takšen smeh, ko sva bila še skupaj, kakor s tem darilom. Hkrati sem se pa pomirila, kajti ugotovila sem, da še nimam niti polovice vseh simptomov starosti, ki so navedeni v knjižici.
Kaj čutim do njega??? Bolj kot ne se izogibam temu vprašanju. Obveznost sigurno. Verjetno sem že od doma prinesla vzorec skrbi za vse neglede na vse. Moja mami je tudi vedno poskrbela za veliko stvari, čeprav moram priznat, da je pa moj oče skrbel za finance, avto, drva in druge tehnične stvari…Bila je neka delitev, saj veste kljub temu da je bila delitev na moška in ženska dela, delitev je bila.
Ljubezen?? Zame je ljubezen rezultat vsega … In tudi ljubljenje je zame posledica ljubezni. Zame pa je več ali manj obveznost…
Takole ti bom rekla. Me tri se imamo prav fino ko smo same. Imamo red, če ga hočemo, imamo nered, če si ga dovolimo, uživamo in vse….Predvsem pa nisem obremenjena z vsem tem zakaj ni vse tako kot bi moralo biti…