če ne narediš mature,..
zanima me nekaj,,,namreč..letos sem prvič opravljala maturo…lansko leto sem naredila zaključni izpit z 4 letos pa sem padla pri matematiki…jesenski rok ni šel najbolje,kar se mi je celo drznila pripomniti stara gospa,ki me je zasliševala, ne spraševala na ustnem izpitu,,u glavnem obrnla me je tko..da sem izpadla kot da nimam pojma..ampak to je že druga zgodba,..Zanima me namreč,oziroma sprašujem tiste, ki že študirate ali pa ste že zaposleni določeno število let..v glavnem starejše , izkušene. Želim si na pravno fakulteto,nimam problemov z učenjem, samo z matematiko in obupujem..in premišljujem ali sem si zastavila previsoke cilje. Če ne morem mature opraviti v spodobnem roku..kako si potem sploh lahko privoščim razmišljanje o tako zahtevni fakulteti. Zanima me kako je bilo z vami. Namreč obupujem, sram me bo srečati da ulici moje sošolke in znance in vsi me sprašujejo kako šola..pa kaj jih briga a ljudje ne znajo nč druzga vprašat…in pol jim bom jaz morala ponižno odgovorit..da zamujam na faks že 2 leti.
Ali ste se vi tudi lovili v mladosti,,in ste postali uspešni ali ste do konca zabluzili? Namreč,rezultate še čakam in če ne bodo ugodni nevem kaj bom..eno je če si na faksu pa padeš izpit 3krat drugo pa je.če nimaš mature narejene..nekaj najbolj osnovnega.
Počutim se prav neumno in ne, ne kompliciram sam vsi se zelo trudijo okoli mene ,da mi na dolgo in široko razložijo,da brez mature nisi nič..
ne se počutit neumne! sama zaostajam 3 leta za svojo generacijo. moji sošolci grejo zdaj na fax, jaz pa imam komaj 1.letnik opravljen! pa vem, da nisem zaradi tega nič slabša od drugih. v tem času sem si nabirala drugačne izkušnje, izkušnje, ki jih večina mojih vrstnikov nima… spoznavala življenje v vseh lepih in manj lepih oblikah… pri meni je bilo tako, da zaradi zdravstvenih težav nisem mogla hodit v šolo… nikoli pa nisem nehala sanjati in se boriti! tako me zdaj čaka nov začetek… s šolo nadaljujem… vem, da bom slej ko prej končala gimnazijo, uspešno opravila maturo in se vpisala na željen fax! vem, ker si tega želim, ker v to verjamem, ker se borim in ker ne odneham!
večina ljudi se na neki točki išče, malo zabluzi…
če boš vztrajala, boš ziher naredila to matematiko!
no, sej vem, da nekak nisem najbolj odgovorila na tvoj post… ampak vseeno – ne obupaj in ne oziraj se na zlobne jezike!
lp!
Samo ne obupaj!!!!
Ne pusti, da bi ti en neuspeh pokvaril celo življenje! Poti, ki si si jo zastavila, se drži, pa ti ne more spodleteti..kasneje, če se tako izkaže, še vedno lahko zamenjaš faks, saj tudi to ni nobena tragedija! Kje za vraga pa piše, do katerega leta se mora človeku v življenju zgoditi to in to???
Moja izkušnja: na dveletni (takrat še višji) šoli sem naredila vse, razen diplome. Po mnogih letih sem se vpisala (v 1. letnik, lahko bi se v tretjega če bi imela diplomo z višje…) in diplomirala pri 38. letih.
Izkušnja mojega bivšega sošolca iz gimnazije: v 3. letniku je padel, imel kasneje še kup popravcev, danes ima doktorat (družbene vede).
Drago dekle, premisli!!! . Verjemi, nihče te v življenju ne bo vprašal, kako si naredila maturo…Tvoja vrednost ni samo v ocenah.
Želim ti veliko sreče!
Maja
Si dobiš inštruktorja, in poskušaš znova. Zgubiti tako ne moreš nič, pridobiš pa ogromno. Moji sošolci pa tako, nekateri imajo že poročeni otroke in dva magisterija, drugi smo se prebili skozi srednjo šolo, in več ali manj uspešno opravljamo svoj poklic, tretji so uspešni podjetniki, četrti se niso nikoli poročili in nekaj je tudi petih, ki so podlegli odvisnosti.
Kar šteje je osebno zadovoljsvo in zadoščenje, in ti tega ne boš imela, če ne boš prišla do zaželjene fakultete.
Poznam pravnika, ki je 7 let delal gimnazijo, končal pravno fakulteto in ima uspešno kariero.
Tebi pa veliko uspeha!
lp
Hja, če ne narediš mature ni v bistvu nobena katastrofa – oziroma nič takšnega, kar ne bi mogla tudi kasneje opraviti (ob službi, možu, nekaj otrocih, psu …).
Priznam pa, da si ciljno fakulteto zastavila precej ambiciozno. Morda pa vendarle razmislek o svoji vztrajnosti, če imaš že pri maturi težave z vztrajnostjo (matura je namreč preizkus le-te).
Obupati pa le nikar!
lp
mačkon
Pikica moja, me spominjaš nase pred dvema desetletjema… vem, kako mi je bilo takrat hudo, kako sem se grbila, če me kdo ogovoril, pa skrivala pred ljudmi. Mature nisem naredila, ker se je takrat dalo na faks vpisati tudi z diferencialnimi. Ampak še potem sem se celo večnost počutila manj vredno, pa sem pri 30 pospravla pri seb, se nehala ocenjevati, kako da sem manj vredna od drugih… Malo pozno, a dovolj zgodaj. In veš, kaj sem pol odkrila? Da sem za razliko od marsikaterega svojga sošolca ogromno naredila in dosegla! Zdaj sem priznana na svojem področju.
Zato vem, kako se počutiš. Držala bom pesti zate, da se ti vse obrne tako, da bo najbolje zate. In če je najboljša matura, jo boš pač naredila. Še nekaj: verjamem, da si tudi brez matematike vseeno lahko dobra pravnica. Celo če boš odvetnica, jo boš že znala toliko, da boš obvladovala seštevanje zaslužka. Se bom lahko takrat oglasila pri tebi za kakšen nasvet s popustom?
Pikica moja, me spominjaš nase pred dvema desetletjema… vem, kako mi je bilo takrat hudo, kako sem se grbila, če me kdo ogovoril, pa skrivala pred ljudmi. Mature nisem naredila, ker se je takrat dalo na faks vpisati tudi z diferencialnimi. Ampak še potem sem se celo večnost počutila manj vredno, pa sem pri 30 pospravla pri seb, se nehala ocenjevati, kako da sem manj vredna od drugih… Malo pozno, a dovolj zgodaj. In veš, kaj sem pol odkrila? Da sem za razliko od marsikaterega svojga sošolca ogromno naredila in dosegla! Zdaj sem priznana na svojem področju.
Zato vem, kako se počutiš. Držala bom pesti zate, da se ti vse obrne tako, da bo najbolje zate. In če je najboljša matura, jo boš pač naredila. Še nekaj: verjamem, da si tudi brez matematike vseeno lahko dobra pravnica. Celo če boš odvetnica, jo boš že znala toliko, da boš obvladovala seštevanje zaslužka. Se bom lahko takrat oglasila pri tebi za kakšen nasvet s popustom?
jah to je res..nabrala sem si nekaj izkušenj.,,in sama živim in se preživljam pri 20,,večina mojih sovrstnikov ,,lepo zapravlja denar za pijačo in oblačila..jaz pa nisem bila pridna v 3 in 4 letniku.in ..in tudi če maturo naredim dokaj normalno..bom bržkone vpisana izredno…350.000 ni malo zame.No ampak to so že druge stvari. Enostavno se drugje ne vidim. le kot v pravu,želim si biti podkovana na tem področju.Najbrž res ni konec sveta,,je pa zame globok padec.
Nehi se smilit sama sebi in se vdajat svetobolju. Raje se vzamei v roke. Če ne boš naredila mature v t.i. spodobnem roku, jo boš pa v nepspodobnem. Še zmeraj bolje, kakor da je sploh ne narediš. Vsak dan si vzemi čas in se vsaj 15 minut sproščaj in si predstavljaj samo sebe, kako dosegaš svoje cilje, enega za drugim. Ponavljaj si besede VEM, ZMOREM, ZNAM, vedno kadar nimaš kaj drugega početi. Ko ti bo to prišlo v podzavest, boš videla, da boš res zmogla tudi gore premikat. Poznam primer, ko je se je ena mati delala norca iz nečaka, češ da bo doštudiral pri tridesetih, ker tako ali tako ni sposoben. Tisti mladenič, je res doštudiral pri tridesetih in ima zdaj kar dobro plačano delo. Njen sin pa ni nikoli prišel naprej kot do prvega letnika faksa. Pa najbrž tudi ne bo, ker je že skoraj tik pred penzijo. Torej, korjažno naprej, kajti če si res tako želiš doseči svoj cilj, boš premagala tudi ovire, ki se ti postavljajo na poti. Nikomur ni bilo prihranjeno.