Prodaja ali oddajanje
Pa smo na svojem. Uživamo v lastni (najbrž nikoli dokončani hiši). Sedaj pa se postavlja vprašanje.
Imamo garsonjero v Ljubljani, na dokaj ugodni lokaciji, v starejšem bloku. Garsonjera je zelo potrebna prenove, tako da jo bomo, ker smo že vsega hudega navajeni sami prenovili (instalacije, ploščice, ogrevanje, tlaki). Ko pa bo prenovljena (upam da še letos) pa se ne moremo odločiti. Oddajanje ali prodaja. Znanci nas strašijo, da je zelo rizkantno oddajati, ker ti najemniki stanovanje tako uničijo, da je groza.
Tudi mož je že videl, kaj se je zgodilo v prijateljevi garsonjeri, ko so najemnike po treh mesecih uspeli izseliti (z policijo).
Čez tri leta bo baje prišel davek na prazna stanovanja. Hčerki pa bosta godni za odhod od doma šele čez 6 let. Takrat upam, da bo prva odšla študirat. In garsonjera bi bila zelo priročna, da mi ne bo težila, da hoče avto za vožnjo na fax.
Kakšne so vaše izkušnje z oddajanjem?
Lep pozdrav
Ne prodajaj. Imela boš stanovanje, ki mu be rasla vrednost, pa še najemnino boš dobila, kasneje bo pa prišlo prav za otroke.
Če se hočeš zavarovati pred najemniki pa vzameš akontacijo ca. 50.000 sit, ki jo najemnik dobi povrnjeno ob izselitvi, če je seveda vse vredu. Če pa je kaj uničeno, pa je ne dobi.
Nepremičnine so prav gotovo ena najboljših investicij, zato premisli.
Že vrsto let oddajamo stanovanje in nimamo večjih problemov z najemniki. Položnice za stroške stanovanja plačujem sama, tako sem prepričana, da je vse plačano in od najemnikov dobim na podlagi fotokopij skupen znesek.
Glede na to, da že sedaj veš, da boste stanovanje čez nekaj let potrebovali, bi se sama prav gotovo odločila za oddajanje.
To ti se sigurno najbolj splača. Kajti tvoji otroci bodo rabili to stanovanje.
Jaz sem najemnica že od svojega študija in lahko rečem le to, da sem morala študij celo pustiti, ker prvega letnika nisem končala uspešno in mi starši niso več mogli plačevati dragih najemnin (ker pač nisem Ljubljančanka). Tako sem se morala zaposliti in vso odgovornost študija in življenja prevzeti sama, če sem hotela nadaljevati kjer sem ostala.
Najemine so predrage, zato ti odsvetujem prodajo stanovanja.
Se ti bo bolj obrestovalo če ga obdržiš. Najboljši najemniki pa so mladi pari, ki so šele v fazi ustvarjanja svojega življenja.
V tvoji situaciji je oddajanje verjetno najbolj pametna rešitev, čeprav bo menda zakonodaja na tem področju postala (upajmo) bolj stroga.
Praviš, da se bojiš razgrajaških podnajemnikov. Ta riziko vedno obstaja. Temu je namenjena varščina. Sama pa imaš tudi možnost, da izbereš koga želiš imeti v stanovanju. Sicer pa so najemnine dandanes tako oderuške, da imaš sigurno vsak morebiten strošek kmalu pokrit. Po mojih izkušnjah so bolj problematični najemodajalci. Dovolijo si marsikaj in večino bremen preložijo na podnajemnika. Tako sem živela v podnajemniškem stanovanju tri leta, redno plačevala položnice in najemnino, lastnica je elegantno sestavila pogodbo, da si sama iščem sostanovalko, če pa je ne najdem, pač celotno breme najemnine pade name. OK…do tu vse vredu. Ampak dobiti vredu sostanovalko in jo ob teh cenah tudi obdržati je bila prava umetnost. zato se je k meni preselil fant. In kar naenkrat so nastali problemi, klici lastnice k mojim staršem, če vejo s kom živim itd. Obup! Zato sva se izselila in bila celo toliko prijazna, da sva ji našla nove podnajemnike (urejen par), potem pa jima je začela razlagati kakšna sva bila, da ji nisva plačevala najemnine in podobno. V njenih besedah ni bilo kančka resnice. Zato sta tudi onadva raje vse skupaj odpovedala.
No, sedaj sem si malce dala duška glede najemodajalcev. Ampak hotela sem samo reči, da tudi podnajemniki v glavnem nismo nobeni zmaji, ki pridemo v stanovanje z namenom, da ga zdemoliramo. Ponavadi rabimo le streho nad glavo.
Najboljše bo, če sestaviš dobro pogodbo, v kateri natančno definiraš vse pogoje bivanja in določiš, v kakšnem primeru se mora podnajemnik izseliti, odpovedni rok…..in vsak mesec zahtevaš potrdila o plačilu vseh položnic (tako je v najinem primeru sedaj). Tako bo situacija čista in težav ne bi smelo biti.
Oddaj, otroci ti bodo hvaležni!!!
Moji strarši so bili v enakem položaju kot ti. Stanovanje oddajamo že nekaj let, najemnino pa polagamo na varčevalno knjižico – za morebiten nakup novega stanovanja ali vikenda. Priporočam ti, da kupiš vzorec pogobe – mislim, da jih dobiš v Cankarjevi založbi, si jo dobro preberi, črtaj kar ti ni všeč, kaj svojega dodaj pa bo. Pogodbo prijavi pri davkariji, da ne bo nepotrebnih težav in bo. Glede stroškov, pa mi zahtevamo, da nam najemniki 1x mesečno pošljejo odrezke. Pri tem vztrajamo!! Pa še nekaj, k pogodbi je dobro dodati popis inventarja, ki ga podpišeta obe strani, da ne bo nepotrebnih pregovarjanj, kdo je kaj vložil v stanovanje. Čez kako leto ali dve, pa se bom jaz vselila. Najbrž pa sama veš, kako težko je v teh časih kupiti lastno stanovanje v mladih letih.
Sama sem najemnica pa nisem še nikoli nič uničila. Mogoče je prvič zate težko, če boš oddajala. Opazuj ljudi, ki se bodo prišli pogovarjat za najem. Kakšni so, kaj govorijo, ali samo obljubljajo. Če imaš vsaj nekaj izkušenj z ljudmi ni važno s katerega področja, te ne more nihče okrog prinest.
V glavnem, jaz se držim tistega kar smo se zmenili v pogodbi in skrbim ter čistim stanovanje kot bi bilo moje, kdaj še bolj, zato ker je vse novo. Enostavno spoštujem lastnino. Če postane lastnik preveč pohlepen po denarju (visoki najemnini) pa odpovem in se selim.
Do sedaj še nisem imela nobenih problemov, pa verjamem da tudi lastniki ne z mano.
Sicer se pa odloči sama kaj boš naredila. Meni starši niso pripravili stanovanja v času študija. Pa bi bila vesela, če ne bi bilo treba plačevati najemnine.
Sama sem najemnica že vrsto let. Vse stroške plačujemo sami, tudi tekoče vzdrževanje beljenje sten in oken ter vrat, napeljavo centralne, manjša popravila, vse to opravimo sami. Ne bom rekla, da nismo nič uničili, saj so tapete na hodniku že dodobra zdelane, pa tapison ni več isti po teh letih, tudi z vrati kdaj pa kdaj ne ravnamo ravno previdno, ampak, takole nasplošno bi dejala da smo vzorni najemniki.
Ker boš stanovanje potrebovala, potem je oddaja najboljši način. Če te motijo družine, pa vzemi študente, ti skoraj zagotovo po nekem obdobju oddidjo.
lp
Malo drugacen pogled. V Svici se stanovanje vecinoma dobi prazno (razen osnovne kuhinje – pult, pomivalno korito in stedilnik s pecko, vse skupaj cca. 200.000 SIT, ki jih dobis nazaj s 4rimi najemninami). Zadevo se naredi odporno (npr. ne priporocam parketa), pred vselitvijo novega podnajemnika se jo prebeli, uniciti pa tako prakticno ni kaj.
Tommy
To, da so zadeve ob oddaji v zelo dobrem stanju in pociscene (profesionalno) – je nekako normalno. Ne mores oddajati garsonjere s 15 let staro kuhinjo za isto ceno kot novo. In DA – stanovanje je potrebno tudi vzdrzevati in vanj vlagati. Saj menda ne pricakujes, da si ga kupila za 7 jurjev mark, zdaj pa gres lahko v penzijo in vsako leto vleces 100% zasluzek brez vsakrsnih stroskov?
V Svici placas ob vselitvi kavcijo. Ta znasa nekako tri najemnine. Ob izselitvi se porabi za obnovo unicenega. Stanovanje pa se odda kot novo in v resnicno dobrem stanju. Za podobno ceno, kot v Ljubljani, da ne bo pomote.
Lp,
Tommy