Obračam se na vas z željo, da mi svetujete kako rešiti nastalo situacijo. Z možem ( uradno sva še vedno porpčena ), že več kot pol leta živiva ločena. Jaz sem z otrokom ostala v stanovanju v katerem smo prej skupaj stanovali, mož oz. oče pa se je preselil k svoji mami. Je sinček edinček. Sama skrbim za otroka.On se za otroka sploh ne zanima.Zaadustujejo mu stiki, ki smo jih dogovorila na CSD ( vsak drugi vikend ) in redno plačuje preživnino za otroka. Ostalih stikov oz. obveznosti pa se izogiba. Enako velja za njegovo mamo. Čeprav je na začetku najinega razhoda z možem zagotavljala, da želi ohraniti stike z nama, temu ni tako. Jaz ponujam roko obema, ker vem, da tudi te stike otrok potrebuje. Zdaj mi je tega dovolj. Boli me dejstvo, da otrok zdaj ni nič vreden v njunih očeh. Jaz vedno rečem, če v partnerstvu nisva uspela, vsaj kot starša ne smeva zatajiti. Vse odločitve glede otroka sem prevzela sama. On pa se obnaša kot, da otroka sploh nima, Enostavno ne morem verjeti.Pomagajte mi z nasvetom, kako naj se znebim te miselnosti, da otrok( nič kriv ) postaja orodje s katerim se mi hočeta maščevati. Dobro vesta, da s tem, ko odbijata mojega otroka, prizadaneta mene.

Otrok,

mislim, da se ne bi smela obremenjevati, ker noče obiskovati otroka in da mu je do njega malo mar. Žal je v življenju prevečkrat tako, da od svojih dolžnosti največkrat bežimo. predlagam, da pustiš očetu, da pride takrat ko pride, tvoja dolžnost pa je, da si čimveč ob njem in mu poskušaš vse lepo razložiti 8odvisno od starosti otroka) tudi otrok se bo moral sprijazniti, da sta šla vidva narazen, najlažje pa se bo tako, če ga imaš rada in mu vse lepo razlagaš, pa ne preveč očeta dajati v negativno luč, ne babico. Povej tako kot poveš nam.

Tako to je, naj ti bo skrb otrok in ne bivši mož in tašča. delaj dobro za otroka, manj ko se boš obremenjevala, bolj se boš lahko posvetila otroku.

primož

Kaj bi pravzaprav še rada? Oče vzdržuje dogovorjene stike z otrokom in plačuje preživnino. O kakšnih dodatnih stikih in obveznostih (nedogovorjenih) govoriš?
Bi rada, da se mož preseli nazaj k vama? Si mislila, preden se je mož odselil, da bo življenje brez njega lažje, pa temu ni tako?
Dvomim, da bi mož in njegova mama potrdila tvoje “dejstvo”, da otrok ni nič vreden v njunih očeh.

Ne, sigurno se ne bi strinjala strditvijo, da otrok za njiju ni nič vreden.Tudi ne želim, da se mož vrne nazaj domov, če se je on odločil drugače.Še enkrat, boli me to, da sta otroku obljubila oz. mu govorita kako ga imata rada. Ampak samo vsakih 14 dni (sob, ned.).Pozabljata pa na otroka takrat,ko si otrok zaželi njune družbe, ko jo kliče po telefonu in nobenega ne prekliče, ker imata izklopljene telefone.

Pozdravljena

Nisi napisala koliko je star otrok. Če tebe skrbi in te boli, da te lahko bivši in tašča prizadaneta moraš najprej sama spoznati sledeče:
1. Vidva sta ločena in zdej živiš sama, tega nisi še 100% sprejela, ker če bi, bi ti bilo vseeno zaradi njiju.
2. Otrok, bo slej ali prej poštekal kje je fora. In na koncu sam ne bo hotel iti več k očetu, če se bo tako obnašal. Tu je pomemben predvsem odnos in čas, in pa starost otroka.
3. Ti moraš ostati trdna in predvsem poštena. Ne na vsako silo otroku omogočat da veliko razmišlja o njima. Če ju pogreša to pomeni, da mu s teboj nekaj primanjkuje, mu je dolgčas, ni dovolj zaktiviran…
4. Če je dovolj star mu to lahko lepo razložiš in poskrbi, da očetu zastavi vprašanje, zakaj se ne javlja na njegove klice, predvsem pa bodi takrat prisotna, da boš videla reakcijo. Naj si pogledata v oči, ti pa bodi otroku takrat v pomoč.
5. Obrni se tudi na CSD, kjer ti bodo “mogoče” strokovno dobro svetovali.

Predvsem imej vseskozi v zavesti, da otrok ne sme postati orodje manipulacije.
Želim ti veliko sreče pri reševanju problema. Če te še kaj zanima, doborodošla.

lp
MIKE

Mike, hvala ti za tvoje mnenje.Se mi zdi, da je še najbližje resnici. Deklica je stara 4 leta in rečem lahko, da za svojo starost dobro razume stvari.Deklica se z mano dobro počuti in mislim, da ji ne manjka veliko.Med tednom praktično ne omeni več ne očeta ne babice. Opažam pa njeno stisko predvsem takrat, ko želi, da na predstavitev likovne raztave pride tudi oče, da pride po njo v vrtec tudi oče, tako kot drugi očetje, …….. , da lahko se pokaže pred drugimi, da ima tudi ona očeta.

V bistvu so ti moji predhodniki povedali vse in strinjam se z njimi. Ne obremenjuj se bivšim možem in njegovo mamo, z otrokom enostavno zaživita brez njih. Res mu očeta ne moreš nadomestiti, lahko pa si mu toliko ob strani, da bo očeta pogrešal čimmanj. Z leti pa bo itak spoznal resnico, zato bodi pri izjavah in razlagah o očetu čimbolj objektivna in nepristranska. Vzemi stvari takšne kot so in ZAŽIVI sama z otrokom.

Najprej moras spreketi, da je zdaj odnos med vami drugacen.
Prvi odnost je ti-otrok, drugi, povsem locen je on-otrok.
In vsak mora sam vedeti, kaksen odnos si zeli s svojim otrokom.
Tudi mene je prizadelo, oziroma sploh nisem mogla razumeti, da
recimo oce ni zelel iti na otrokovo valeto , ceprav ga je otrok tam
zelel in ga je tudi povabil. Prizadane te, ker prizadane otroka.
Samo – ocitno je, da ljudje odgovornost do otroka jemljemo cisto
drugace. On verjetno misli, da je dovolj, ce otroka ‘odrajta’ takrat
ko je domenjeno, po drugi strani se ocetje po locitvi dostikrat
tudi pocutijo odrinjene, se nocejo po njihovo ‘vsiljevati ‘ . Precej
casa traja, da razumejo, da je tebi vseeno, da pa ni vseeno
otroku.
Ne vem v kaksnih odnosih sta vidva, ampak mogoce bi mu lahko
poskusila razloziti, da tebe prav nic ne moti ( mnoge matere
poznam, ki jih to moti!!), ce se ukvarja z otrokom tudi izven
‘predpisanih ur’. Seveda pa moras biti tudi ti v to prepricana in
si kasneje ne smes premisliti.

Ja deklica te starosti, je zelo obcutljiva, ker se je ze dodobra zavedla sebe in okolice.

Seveda, dokler si bo želela, da je prisoten oče, ji to omogčaj. Pokličita ga, če se ne javi, ga potem vprašajta zakaj se ni javil. Najbrž niti nima izklopljenega telefona, ampak lahko le da se ne javlja na znano številko, oz. ignorira le to. Seveda to so le ugibanja. Poizkusi kdaj poklicati iz kakega drugega telefona.

Torej če se ne javi, potem deklico vprašaj, če bi želela da kdo drug pride.

Svetujem ti, da v takih in podobnih primerih, poskušaš deklici omogočiti, da gre na razstavo ali na podobne dejavnosti z njo oz. z vama, še kdo ki je deklici blizu.

Vse te zadeve je fino predložiti tudi CSD-ju, ki uradno tudi vodi takšne zadeve, da kasneje ne pride do laži, da si ti preprečevala stike, ali kaj podobnega.

Veliko sonca želim tebi in tvojemu malemu sončecu.

MIKE – Edi

Mogoče sem ena redkih, ki se bo z Megaboyom strinjala. Ima obiske, jih izvršuje, redno plačuje… Res, kaj bi še rada? Da otroka ignorira? Da preneha s plačevanjem? Dvomim. Tudi to dvomim, da bi zaradi tebe in otroka kdo izklapljal telefon… Si se mogoče vprašala, da ne čepijo vedno ob telefonu? Na žalost imam tudi jaz občutek, da je več tebi do tvojega bivšega, kot zatrjuješ tu na forumu. Sprijazni se punca, da so šle vajine poti narazen, otroka pa nehaj plahtati proti babici in očetu, ki kolikor je razvidno iz tvojega sporočila ni čisto nič kriv. Res ti svetujem, da najprej razčisti pri sebi, za otroka pa si vzemi čas in se mu posvečaj. Očitno res nima nekih aktivnosti in zato iz dneva v dan sprašuje po očetu in babici. Razmisli!!!!!

To situacijo poznam tudi sama. Moj mož se je odselil od družine. Pa s tem ne samo od mene ampak takrat komaj 2 leti stare punčke (dan pred njegovim odhodom je imela rojstni dan).
Na CSD se je repenčil, da hoče hči videti 2x tedensko, pa vsak drugi vikend, pol počitnic katerihkoli je njegovih pol mojih. O, kaj vse je zahteval. Kot kakšen petelin. Nakoncu je celo rekel, da je kar nekaj dni v tednu lahko pri njemu, potem pa nekaj pri meni.
Veš kako sem mu rekla. Imel jo boš en popoldan na teden, vsak drugi vikend, in pol počitnic. Če bo hči hotela kaj več in če boš to izpolnjeval bom povečala 2x na teden. A veš kaj se je zgodilo. Ne boš verjela.

Hči zaradi zamere, da je odšel, sploh ni hotela k njemu 4 mesece. Potem sem mogla jaz hoditi z njima, da je sploh šla. Potem sem se uprla in rekla, naj jo ima na teh dnevih sam. Najin dogovor o obiskih je izpolnjeval reci in piši 14 dni. Pa mu je bilo že preveč. Tečna je, hoče k tebi, noče jesti, ves čas se moram igrati z njo,…..izgovori, ker se mu ni dalo. Plačeval je res vsak mesec preživnino, a obiskoval jo je 1x tedensko, kolikokrat, pa je klical, da ima sestanek, pa je prehlajen, pa tisti dan ne more, ……..

Pa še nekaj, na počitnice poletne jo je v treh letih in pol peljal za cel en dan in pol. Na zimske pa je ni peljal tudi ne v vseh letih enkrat samkrat sankat na bližnji hrib, kaj šele smučati. Samo za informacijo, da moja hči z mano smuča od 2 let naprej, tako, da greva vedno za en teden smučati pa še med vikendi. Hči smuča po vseh hribih sama. Letos si želi začeti trenirati smučanje.

Da pa ne omenjam božičnih in novoletnih počitnic. Za novo leto je bila pri njemu samo prvo leto. Za vsa nadaljna leta pa je bila na počitnicah z mano. On je ni hotel imeti. Pa ker si omenila babico in dedka od moža. Tudi to sem dala čez. Moja tašča ni svoje vnukinje (hčerkice) enkrat samkrat peljala z vozičkom po ulici, se enkrat samkrat ni igrala z njo, tudi samo enkrat jo je previla, pa še takrat me je nadrla, da je bila pokakana in da je ona skoraj “kozlala”. Kot, da sem se jaz.
Vsem prijateljicam pa se je hvalila ves čas, kaj vse naredi za hčerkico, da hodita na sprehode, se igra z njo,…. da so res mislili kako dobra je.
No saj ji to sedaj hči vrača, ko jo vidi. Enostavno jo prezira in se obnaša kot da je ni.
Veš, tako pač je. Velika usta so kmalu postala prazna. Skrbim zanjo kot največji biser in ne sekiram se že dolgo ne. Tudi, ko ima plesne nastope povabi vse tiste, ki ji posvečajo čas, svojega očeta ne omenja nikoli. Tudi, ko jo pokliče dam telefon njej v roko in ji popolnoma prepustim, ali gre k njemu ali ne. Ta odločitev je njena. Želim, da ve kdo ji je oče in tudi da ima stike z njim. Na vsak način. Na njeno zahtevo sva ji morala obrazložiti zakaj naju je zapustil. Čustva so odigrala svojo vlogo.
Ko je odhajal je trpela, da se je vse trgalo, danes pa je vesela, ker ima mamico, ki ji pomeni vse na svetu, in vedno jo bo imela. Ima tudi moje starše, in se imajo neskončno radi (ravno sedaj sta odšli z mojo mami skupaj na morje) in vesela sem, da je tako inteligentna, da tudi ona razume, da sem kdaj utrujena jaz, ki dan za dnem odigravam vlogo 100% matere in očeta.
Zadala sem si življensko nalogo; to pa je, moja hči bo živela enako kot tisti otroci, ki imajo oba starša. Vem, da moškega potrebuje, a naredim vse, da je ta izguba čim manjša.

Ampak veš kaj pa me vedno strezni in najbolj boli, da me mnogokrat kar tako med igro ali branjem vpraša, “Mami, ali boš tudi ti kdaj šla, tako kot oči?”. Pogledam jo v oči in ji rečem,”Ne ljubica, mami te ne bo nikoli zapustila, nikoli ne boš ostala sama. Vedno bova ostali skupaj.” Stisnem jo, da čuti varnost v mislih pa mi buta, kako otrok večno živi v strahu in podoživlja vsak trenutek odhoda. Vidiš, to pa je psiha, ki te najeda. Rana, ki se je v otrokovem srčku zarezala zelo globoko. In pri teh trenutkih in za njih je njenemu očetu, ki ji je nekoč pomenil zelo veliko vseeno. On živi svoje življenje. Lahko bi rekla, briga ga zanjo, pa saj denar, ki ga daje tega nikoli ne more odtehtati.

Upam, da se me razumela in sem ti kako pomagala.

Pozdravček,

Piki

Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da si lahko vesela ker nimaš problema z preživnino in ker otrok vidi očeta na vsakih 14 dni. Moj otrok že več let nima te sreče. Pa vseeno ve, da ima očeta in stare starše po njegovi strani.

Predlagam ti, da pogledaš malo v prihodnost. Spoznaš skoraj idealnega partnerja in otrok se naveže nanj. Ali ti bo še všeč, če bo tvoj bivši na vsak način želel prepogoste stike z otrokom.

Potrudi se, da si urediš življenje tako kot odgovarja najprej tebi (četudi se sliši sebično) pri tem se malo oziraj na otroka, da se v tvojem navalu nove zaljubljenosti ne bo počutil izločenega ali osamljenega, predvsem pa glej, da bo sprejeta od bodočega partnerja. Naj ji bo le ta prijatelj in ne “novi očka”. Vedi, da so otroci veliko bolj pametni, prilagodljivi in razumevajoči, kot smo jih mi pripravljeni jemati. Niso tako ranljivi, kot se zdi nam – mamicam. Otrok ve kdaj je zaželjen in kdaj je izločen iz igre. Otrok tudi dosti bolje ve, kdaj si ti, njegova mamica prizadeta in je zato tudi on ranljiv, včasih tudi zato nagajiv, saj ti hoče dati najboljše in na tak način, kot on to zna.

V vajino življenje vnesi veselje in občutek zaupanja, zaželjenosti in sproščenosti. Preteklost pa pusti tam, kjer je.

Preteklost se je zgodila in ne moreš jo popraviti, prihodnost je iluzija in je morda ne bo, sedaj, pa je trenutek, ki ga živiš in sedaj lahko gradiš ali pa rušiš.

Nauči se spoštovati trenutke sedanjosti, pusti bolečini, ki jo čutiš zaradi odhoda bivšega moža, da se razvije in izgine. Spoznaj moč zahvale in se zahvali svojemu bivšemu, da je delil lepe in manj lepe trenutke in mu odpusti.

Tako boš lažje polno živela trenutke, ki so ti v šoli življenja namenjeni!

Uživaj življenje :-)piki je pisal/pisala:
>
> To situacijo poznam tudi sama. Moj mož se je odselil od
> družine. Pa s tem ne samo od mene ampak takrat komaj 2 leti
> stare punčke (dan pred njegovim odhodom je imela rojstni dan).
> Na CSD se je repenčil, da hoče hči videti 2x tedensko, pa
> vsak drugi vikend, pol počitnic katerihkoli je njegovih pol
> mojih. O, kaj vse je zahteval. Kot kakšen petelin. Nakoncu je
> celo rekel, da je kar nekaj dni v tednu lahko pri njemu,
> potem pa nekaj pri meni.
> Veš kako sem mu rekla. Imel jo boš en popoldan na teden, vsak
> drugi vikend, in pol počitnic. Če bo hči hotela kaj več in če
> boš to izpolnjeval bom povečala 2x na teden. A veš kaj se je
> zgodilo. Ne boš verjela.
>
> Hči zaradi zamere, da je odšel, sploh ni hotela k njemu 4
> mesece. Potem sem mogla jaz hoditi z njima, da je sploh šla.
> Potem sem se uprla in rekla, naj jo ima na teh dnevih sam.
> Najin dogovor o obiskih je izpolnjeval reci in piši 14 dni.
> Pa mu je bilo že preveč. Tečna je, hoče k tebi, noče jesti,
> ves čas se moram igrati z njo,…..izgovori, ker se mu ni
> dalo. Plačeval je res vsak mesec preživnino, a obiskoval jo
> je 1x tedensko, kolikokrat, pa je klical, da ima sestanek, pa
> je prehlajen, pa tisti dan ne more, ……..
>
> Pa še nekaj, na počitnice poletne jo je v treh letih in pol
> peljal za cel en dan in pol. Na zimske pa je ni peljal tudi
> ne v vseh letih enkrat samkrat sankat na bližnji hrib, kaj
> šele smučati. Samo za informacijo, da moja hči z mano smuča
> od 2 let naprej, tako, da greva vedno za en teden smučati pa
> še med vikendi. Hči smuča po vseh hribih sama. Letos si želi
> začeti trenirati smučanje.
>
> Da pa ne omenjam božičnih in novoletnih počitnic. Za novo
> leto je bila pri njemu samo prvo leto. Za vsa nadaljna leta
> pa je bila na počitnicah z mano. On je ni hotel imeti. Pa ker
> si omenila babico in dedka od moža. Tudi to sem dala čez.
> Moja tašča ni svoje vnukinje (hčerkice) enkrat samkrat
> peljala z vozičkom po ulici, se enkrat samkrat ni igrala z
> njo, tudi samo enkrat jo je previla, pa še takrat me je
> nadrla, da je bila pokakana in da je ona skoraj “kozlala”.
> Kot, da sem se jaz.
> Vsem prijateljicam pa se je hvalila ves čas, kaj vse naredi
> za hčerkico, da hodita na sprehode, se igra z njo,…. da so
> res mislili kako dobra je.
> No saj ji to sedaj hči vrača, ko jo vidi. Enostavno jo
> prezira in se obnaša kot da je ni.
> Veš, tako pač je. Velika usta so kmalu postala prazna. Skrbim
> zanjo kot največji biser in ne sekiram se že dolgo ne. Tudi,
> ko ima plesne nastope povabi vse tiste, ki ji posvečajo čas,
> svojega očeta ne omenja nikoli. Tudi, ko jo pokliče dam
> telefon njej v roko in ji popolnoma prepustim, ali gre k
> njemu ali ne. Ta odločitev je njena. Želim, da ve kdo ji je
> oče in tudi da ima stike z njim. Na vsak način. Na njeno
> zahtevo sva ji morala obrazložiti zakaj naju je zapustil.
> Čustva so odigrala svojo vlogo.
> Ko je odhajal je trpela, da se je vse trgalo, danes pa je
> vesela, ker ima mamico, ki ji pomeni vse na svetu, in vedno
> jo bo imela. Ima tudi moje starše, in se imajo neskončno radi
> (ravno sedaj sta odšli z mojo mami skupaj na morje) in vesela
> sem, da je tako inteligentna, da tudi ona razume, da sem kdaj
> utrujena jaz, ki dan za dnem odigravam vlogo 100% matere in
> očeta.
> Zadala sem si življensko nalogo; to pa je, moja hči bo živela
> enako kot tisti otroci, ki imajo oba starša. Vem, da moškega
> potrebuje, a naredim vse, da je ta izguba čim manjša.
>
> Ampak veš kaj pa me vedno strezni in najbolj boli, da me
> mnogokrat kar tako med igro ali branjem vpraša, “Mami, ali
> boš tudi ti kdaj šla, tako kot oči?”. Pogledam jo v oči in ji
> rečem,”Ne ljubica, mami te ne bo nikoli zapustila, nikoli ne
> boš ostala sama. Vedno bova ostali skupaj.” Stisnem jo, da
> čuti varnost v mislih pa mi buta, kako otrok večno živi v
> strahu in podoživlja vsak trenutek odhoda. Vidiš, to pa je
> psiha, ki te najeda. Rana, ki se je v otrokovem srčku
> zarezala zelo globoko. In pri teh trenutkih in za njih je
> njenemu očetu, ki ji je nekoč pomenil zelo veliko vseeno. On
> živi svoje življenje. Lahko bi rekla, briga ga zanjo, pa saj
> denar, ki ga daje tega nikoli ne more odtehtati.
>
> Upam, da se me razumela in sem ti kako pomagala.
>
> Pozdravček,
>
> Piki

Piki.
Prav čudna se mi zdi reakcija tvoje hčere. Praviš koliko je trpela ob ločitvi, potem pa da ni hotela hoditi k očetu. Najbrž si tudi ti, tako kot mnoge druge ločene mamice plahtala otroka proti očetu. In to že dvoletnega. Tako si tvoj negativni odnos do očeta vcepila hčeri in jo tako opeharila za očeta. Dvoletni otrok ne razmišlja z svojo glavo, marveč se je obrnila proti očetu, zaradi tvojega stalnega dopovedovanja hčeri o očetovih napakah.
Piki, Nehaj manipulirati z otrokom!

Bravo Megaboy!!!! Očitno vsaj nekdo vidi v čem je štos. Uboge zapuščene (po večini same krive za odhod partnerjev) mamice, na čigar ramena je padla skrb za otroka imajo težave s spoznavanjem novega življenja in se potem na tak ali drugačen način hočejo maščevati bivšim, pri vsem tem pa ga najlažje prizadenejo ravno preko otroka. Brihtno, ni kaj. Vsem takim sporočam- POMILOVANJA VREDNO!!!!! Zaživite dalje in se posvetite raje tistim revam, ki v vsem tem najbolj trpijo- OTROKOM!!!!

Marija in megaboy.
Vidim, da nista razumela, da sem napisala, da sem vedno želela in še vedno želim, da ima hči očeta, četudi nismo več skupaj. Kot mala punčka, ki ji vse na svetu pomenita očka in mamica, je čez noč izgubila očka. To je za otroka stres. Nikoli nisem govorila njej proti očetu. Nikoli. Hočem, da ga spoštuje. Vedno pa sem ji povedala resnico. Tako kot ji je povedal on, ko ga je vprašala zakaj nista več skupaj z mami. Nimava ničesar skrivati. Resnica pa četudi je boleča, je.
Nikoli nisem in ne bom manipulirala z otrokom.
Moja hči je preveč inteligentna, da ne bi videla kako je pri očetu. Rad jo ima sigurno, ker pa ve, da je pri meni v dobrih rokah, se ne matra kaj dosti. Saj ima pri tebi vse, večkrat reče. Ja seveda ima, če ji pa ti nič ne nudiš.

Pa še nekaj, zanimivo, kako ko sta skupaj prosi hči, naj oči pokliče mamico, ker hoče k njej po samo dveh urah. Pa vprašam zakaj, in mi odgovori. Mami, oči bere časopis ali gleda TV, ko pa rečem naj se gre z mano igrat, pa mi da barvice in papir, in reče naj rišem. Dolgčas mi je, ti pa se z mano ves čas igraš.
A veš megaboy, zakaj svoje hčerke njen očka pred nekaj dnevi ni vzel s sabo na morje za kar sem dala jaz pobudo. Ker je prvo stvar, ki me je vprašal rekel, ti ali se je treba z njo veliko igrat, ker jaz imam dopust veš, pa se ne mislim z njo igrat. Sem rekla, ja seveda se je treba ukvarjat in igrat z njo, normalno. Bosta vsaj na dopustu bolj skupaj. Veš kaj je rekel, da gre raje sam, ker se pa on ne bo igral z njo. On je odšel ona pa je ostala doma. Tako je to veš. Samo če bi vse podrobnosti povedala, da bi ti razjasnila stvari, bi bil ta forum premajhen.

Megaboy veš, očitno se to tebi hvala bogu ni zgodilo in tudi Mariji tebi mislim, da ne. Življenje se ti malce zasuka. Samo to lahko rečem, kapo dol pred mamicam samohranilkam, ki skrbno skrbijo z vso ljubeznijo za svoje otroke, poleg službe in vseh obveznosti spravljajo v bolezni, zdravju, težavah,…. otroke po pravi poti do kruha. Še enkrat lahko le čestitam takim mamicam. Očetje pa veselo živijo po svoje (nekateri seveda, odlično skrbijo za svoje otroke) saj očitno niso prenesli teže odgovornosti. Najlažje je iti. To bi lahko naredile tudi me, a smo veliko bolj odgovorne. Obisk očeta traja nekaj ur, mati pa ima svoje dete 24 ur vse življenje.

Čestitam vam vsem mamicam samohranilkam, ki se z vsem srcem borite za svoje otroke, da jim bo v življenju čim lepše.
Ponosna sem nase.

Mogoče bosta tudi vidva na podobnem. Saj vemo tisti pregovor, sita vrana lačni ne verjame.

Pozdravček,

Piki

Pozdravljena Piki. Moje pisanje je bilo nekako mišljeno vsem tistim, ki manipulirajo z ubogimi otroki, da bi se maščevali bivšim, ne tebi direktno. Konkretno zgornji primer, ko trdi, da tudi telefone izklapljajo (tako tašča, kot tudi bivši mož) se mi zdi daleč pretiran. Kaj misli, da je ona središče sveta ali kaj? Kdo bo imel cele dneve izklopljen telefon, če se mu niti ne sanja, kdaj bi ona lahko poklicala? Razen, če je tu druga stvar- mogoče pa kliče in klicari 100X na dan in vznemirja vse po vrsti. Tukaj bi jim dala celo prav, da ga izklopijo…Poznam primer, ko ubogi otrok kliče in klicari po 20X na dan, da je lačen, da mu naj kdo prinese kaj za pojest, da je sam, da je ti. mamica šla in ga pustila samega, da ga je strah…. Naj se že enkrat sprijazni, da je zafurala zakon in da je bivši krenil svojo pot. Hvalabogu, da ima otroka rad, da REDNO izvršuje obiske, da redno plačuje zanj… Koliko primerov je, ko se to ne dogaja. In naj povem še eno stvar – v moji okolici je toliko mater samohranilk, ki imajo otroke samo zaradi zaslužka, ki so se jih celo znebile, ki jih usmerjajo na neprava pota, se reveži po cele dneve potikajo sami okoli blokov ali hiš, one pa noter LEŽIJO, brez službe, cele dneve, ker jim ubogi otrok prinese dovolj mesečnega denarja, da si tako gnitje lahko privoščijo. O tem bi lahko še pisala, lahko bi napisala, da se oče vozi po otroka ob dogovorjenih urah, ona pa le tega zapira v stanovanje, potem ga pa plahta, da očeta nikoli ni po njega… Pa o tem, da ga oče kliče (otroka), in sprašuje zakaj ga ni bilo, ko ga je čakal, pa reče otrok, da je mamica (NIKOLI si ne zasluži tega naziva) rekla, da naj tistega “kur**) kar pozabi, da ga ne bo nikoli več videl, otrok joka in jo sprašuje, če oči lahko pride naslednjič, ona pa leži zraven in otroku (POMISLITE – OTROKU) govori: jeb** mu mater, naj se je**, ne boš šel ven, če te pride iskat, in še stokrat da mu (bivšemu) je** mater itd… In to samo zato, ker si je bivši ustvaril novo življenje. Neverjetno. Da ne govorim o tem, da lastne otroke pošiljajo te takoimenovane najboljše matere samohranilke v posebne šole, da čimveč denarja iztržijo, če ne v posebne šole, pa vsaj da čimvečkrat ponavljajo razrede, da bo le denar dlje prihajal v njihov žep. Tako, to je samo ena malenkost svinjarij, ki jih delajo tako dobre matere samohranilke. Ne trdim, da ste vse enake, katera je taka, se že na sto kilometrov vidi. Je pa res, da še vedno zakon ščiti take izmečke človeštva, da je še vedno na strani mater samohranilk, da so očetje samo postranska stvar, tudi redki, pa vseeno, očetje samohranilci, ki so pravico terjali tu in tam, vsepovsod pa naleteli na zaprta vrata oziroma na to, da mu je (otroku) ona pač mama. Kaj takega. Ob vsem živem zlorabljanju, zapostavljanju in MALTRETIRANJU otroka, zakon te izmečke še vedno ščiti!!!!! Lepa država ni kaj. Drage zapuščene matere (o katerih govorim točno vedo, tiste, ki ste boljše si teh vrstic nikakor ne jemljite k srcu), še naprej veselo maltretirajte lastne otroke, jih izrabljajte in zapostavljajte, kmalu prav kmalu (če se že niso) vam bojo vaši lastni otroci pokazali zobe… Takrat bo luštno…. Ah, pa saj tako nenormalne osebe kot ste tega niti opazile ne boste…

Bravo Marija. Čestitam! Tudi sama poznam veliko takih ki si naziva MAMA ne zaslužijo, in oče ki bi želel biti OČE mu ne pustijo zraven. Žal je naša zakonodaja, kar se tega tiče gnila. Edino zadoščenje ti je v takih primerih res to, da otroci enkrat zrastejo in spregledajo. Velikokrat žal prepozno, ampak vendar….

Hvala Tina. Sem mislila, da si ostali ljudje zatiskajo oči ob takem početju (večina si jih res), sedaj pa vidim, da nekateri tudi veste o čem sem pisala. Lepo te pozdravljam, Marija.

Lepo je, da v nastali situaciji nisem ostala sama in prav vsem se moram zahvaliti, da ste se odzvali na mojo temo. Prvič sem v takšni situaciji, popolnoma sama.Na začetku mojega zapisa sem pozabila povedati, da smo imeli kar dober življenski standard. Na CSD sva z možem dogovorila, da naj ima otrok takkšen status tudi v prihodnje.Deloma to zdaj drži. Zataknilo se bo že pri poletnih počitnicah.Namesto 3 tednov počitnic na morju, bom letos preživela z deklico le 10 dni. Oče je na dopust z deklico čisto pozabil. Ko sem mu omenila, naj tudi on deklico za 0 dni odpelje na morje, še slišati ni želel.Pravi, da verjetno tudi on ne bo šel na morje.Seveda mu ne verjamem. Raje bo šel s svojo prijateljico in njenim otrokom.Na najino deklico pa je pozabil. Deklica je zelo zahtevna in razvajena. Kdo jo je ta leta razvajal boste vprašali. Jaz še najmanj.Omenila sem mu, naj vsaj za čas počitnic pripeva kakšen tolar več za njene počitnice, pa gre vse za gluha ušesa.Pravi, da za moje užitke ne misli plačevati.Pozablja pa, da gre pravzaprav za užitke njegove oz. najine deklice. Čeprav ima oče najine deklice v mesecu juliju in avgustu 2 meseca počitnic, raje svoj prosti čas preživi na kakšni senčni terasi ali na delovnem mestu svoje prijateljice. Niti z besedo me ni vprašal, kako bo preživela počitnice deklica. Prvič letos mora deklica kljub temu, da ima oče 2 meseca počitnic, ob 6.30 h v vrtec. Domov pa ne prideva ničprej kot ob 15.30 h.Deklica pa si želi, da pride po njo oče maloprej kot pridem iz službe jaz.Kako ji naj razložim, da tega njen oče ne želi ?
Še veliko je tistih zakajev, ki mi jih deklica postavlja vsaki dan.Lep sončen dan!

In ti na njena vprašanja pridno izkoriščaš priliko in blatiš svojega bivšega oziroma otrokovega očeta. Iz tvojega zadnjega pisanja je razvidno, da si ljubosumna na bivšega in življenje, ki si ga je uredil s svojo prijateljico. Zakaj mora otrok trpeti? Zakaj mu enostavno ne razložiš, da ima oči svoje življenje, svoje poti, svoje obveznosti? In to na lep način, ne pa s plahtanjem in vpitjem, da je pač ne mara in da je pozabil nanjo itd… Se ti reva nič ne smili, da spravljaš nanjo svoje frustracije? Tako kot ti tudi ostali pravijo: ZAŽIVI NOVO ŽIVLJENJE, BIVŠEMU PUSTI NJEGOVO ŽIVLJENJE, otroku pa omogoči vsaj tiste stike, ki sta jih dogovorila na CSD-ju! Je to tako težko? Ti mogoče otrok že preseda? Je prehudo, da si sama z njim, glede na to, da se ti je bivši prej kar veliko ubadal z njim?