Hujšamo naprej
Spet smo na novi strani.
Torej glede srečanj je situacija takšna:
1.za vse Ljubljančanke in okoličanke – ponedeljek , 20.30
2.za ostale po dogovoru ob sobotah enkrat mesečno, kraj bo določen naknadno glede na domovaje udeleženk
Zaenkrat so v prvi grupi Kaja,Mateja,Sandra, Špela .
V drugi pa Tea,Astrid.
Prepričana, Maša, Hruška in ostale, ki vas to zanima, se javite, da bomo lažje organizirali.
LP,Kaja
Pozdravljene punce,
malo se vas javlja, čeprav sem prepričana, da vas bere bistveno več. V tem jesenskem času nekako nimate prave volje za delo na sebi. So pa tudi izjeme in
takšne smo se zbrale včeraj v naši šoli hujšanja. Enkraten večer je bil. Tehtanje, pogovor o napredkih čez poletje, plani za jesen. Vse smo bile zelo pridne in vodja nas kar ne more prehvalit. Pravi, da takšne skupine še ni imela. Da smo tako vztrajne in da držimo skupaj. Šola bo trajala do božiča.V novi skupini je bilo v sredo 26 deklet in videli bomo, kako se bodo izkazale.
Nebo se je zlilo, sonček že kuka izza oblakov in napoveduje lep konec tedna.
Izkoristimo ga čimbolj aktivno.Sine je včeraj nabral 4 kg gob. Po tem dežju pa bodo še bolj rasle.
Dekleta, ne čakajte na tisti klik v glavi. Naj bo danes začetek za drugačen stil življenja, za pravilno prehranjevanje in veliko,veliko gibanja. Vpišite se v Fitness,aerobiko,Tae bo ali kaj podobnega. Vsaj 3x na teden po eno uro gibanja, pa bo vaše telo gibčno, počutje pa bistveno boljše.
Lp,Kaja
Dobro jutro punce
Danes je nov dan. Začela ga nisem najbolje – sem si zjutraj privoščila rogljiček – packa, samo imam danes v planu še šetanje po sejmu Sodobne elektronike (Kaja če bom končala pravočasno se ti oglasim, kot sem obljubila, če se bo pa zavleklo, potem bo pa danes odpadlo), pa obisk Tae boja, tako, da mislim, da ga bom tudi skurila. Jutri se moja family odpravlja na trgatev, pa se še nisem odločila, če bi šla ali ne. Nekako se mi ne da in sem že davno rekla, da če se mi nekaj ne bo delalo, pač ne bom naredila. In potem pride tisti pogled od starejšega sina in moža, pa ….. No bomo videli.
dobro jutro!
Današnje težko ozračje najbrž veliko vpliva na naše počutje. Meni se še niti zbudiiti ne uspe. Sicer sem že tri ure v pisarni, a nič kaj efektivno. Sedaj upam,da me bo še ena kava spravila k sebi.
Redno spremljam vse, kar je napisanega na forumu in še vedno si tu pa tam kak post sprintam. Nekako nabiram energijo za svoj (večji) zalet. Spet sem po uro in pol do dve na fitnesu in poskušam narediti prav vse, kar mi je trener predpisal -in tega res ni malo:)). Zaenkrat me še malo bolijo mišice, ker sem počivala kar 3,4 mesece. Ampak bom vztrajala. Včeraj sem počivala, danes spet. Komaj čakam. Tako se vsaj zamotim cel večer in ko pridem domov sem tako utrujena, da sem direkt za posteljo, hrana je pozabljena. Če sem pa cel večer doma, me slej ali prej prej premami in skozi nekaj vohljam kaj bi jedla ali pa samo “čopkala”. Vem, da problem ni v lakoti, apetitu, saj pojem relativno malo. Težko pa se je popolnoma odreči sladkostim… Tudi gibanje spravljam v red. Vendar pa se mi zdi, da kljub temu ostaja nekje v meni tisto tiho nezadovoljstvo, pričakovanje življenjskih sprememb, za katere se počutim pripravljena, ki pa jih pa ni in ni od nikoder. Saj ne vem….dosti je bilo že bandanja, žuranja, prekrokanih vikendov, zgrešenih zvez, ipd..sedaj je pa počasi že čas za resnejše korake.. tu pa nastane problem. Bolj kot gledam, bolj se mi zdi težko, če že ne nemogoče v tem kaosu hinavščine in materializma najti sorodno dušo. Le kje? Na pijanskih shodih? V zakajenih diskotekah? Nočnih barih, kamor se vsi pridejo samo napit? Halooo?
Morda me še katera od vas razume, morda ne. Verjamem, da ima čisto vsak svoje križe. Toda po moji grenki izkušnji sem le stežka ponovno našla vero v ljubezen, v ljudi. In sorazmerno s tem sem nabrala tudi nekaj kilogramčkov…
Sedaj sem prebolela razočaranje, dokončala študij, se pobrala, napolnila z optimizmom, pa vendar… se počutim tako sama… kljub številnim prijateljem…
Tako, sedaj sem končno napisala nekaj več o sebi. Morda je sedaj bolj jasno kakšno je moje stanje.
Pa brez zamere za dolgovezenje….
LP,
Astrid
Ja, špela res je tako, samo kaj ko je to tako težko..do tega pridet…pa vseeno, ko enkrat že spoznaš, kaj in kdo je vzrok prenažiranju, se je potem vseeno vsak dan sproti treba boriti, da spet ne zapadeš v tiste reke…., ker kar hitro TISTO postane močnejše od volje za hujšanje, zato je pa fajn imeti okoli sebe ljudi, ki ti vlivajo voljo in te tudi zvlečejo iz TISTEGA ko te spet pogoltne, in ravno namen teh skupin bo potekal v tej fazi…v fazi, da se vsaki posebej pomaga najti nov način življenja, prehranjevanja in mišlenja….
Komaj čakam ponedeljka!!!
Sandra S.