orgazem – samo za ženske!!!
Včeraj sem gledala Sex v mestu….In sem začela malo razmišljat.
Koliko žensk resnično doživi orgazem s partnerjem? Ali je fora v tem, da če ga prvič pofejkamo, da potem ne moremo več iz te kože?
Ali res obdržiš partnerja s tem, če ne, pa veljaš za zahtevno, frigidno žensko, ki se je tipi izogibajo?
Pa prosim, brez pametovanja tipov, da je to itak v naše slabo blabla bla. To itak. Naj napiše kaj samo tisti, ki ima kakšne izkušnje, kako to vpliva na moško psiho itd.
KOLIKO ŽENSK RESNIČNO DOŽIVI ORGAZEM??
Zgleda, da nam je dalo to včeraj malo misliti. No ja, orgazma ne hlinim. Enostavno JE, ali pa NI. Krivde nisem nikoli pripisovala moškim, ampak sebi. Sploh si ne predstavljam, kako lahko orgazem odglumiš, pa da te moški pri tem ne pošteka? Jaz se imam fino tudi brez orgazma. O.K. sam ne prevečkrat! Ne, zdej pa res. Razmerje z orgazmom in brez orgazma je pri meni nekako 50:50. Delam na tem, da se bo delež z orgazmom povečal.
Kako to vpliva na moško psiho? Pripraviti zahtevno žensko do orgazma (pa ne zaigranega) je verjetno eden največjih dosežkov moške populacije v postelji. Če ti to rata se počutiš (in včasi hvališ za šankom…) kot največji jack, kralj, faca, mačo…. Kdor kaj da nase, mu bo ženski orgazem bolj izziv, nekaj sladkobno nedosegljivega in erotično privlačnega, nekaj takega kot odlična ocena v šoli, desetka na faksu pri kakem težkem izpitu. Takrat imaš svojih petnajst minut slave in stojiš na odru, kjer ti izročajo oskarja za najboljši film. Vendar pa mislim, da je filozofija seksa danes precej podrejena samo in izključno doseganju orgazma – to gre pogosto na račun drugih stvari. Orgazem je samo zaključek nekega daljšega procesa, ki se ga niti ne zavedamo, ker preveč energije usmerjamo v “veliki finale” in ni nam jasno, da je vsaka nota simfonije pomemben del celote. Če dam malce banalno primerjavo, večerja je lahko božanska tudi brez okusne torte na koncu. Če dobiš še torto toliko bolje, če pa ne ti še vedno ostanejo druge jedi. Kot je rekel Tomo Križnar- Vso pot do nebes so nebesa. V mislih je imel seveda potovanja, vendar to velja tudi za seks. In ker preveč razmišljamo o orgazmu in samo o orgazmu, se ne moremo tako sprostiti in in se predati drugim občutkom: vonjem, okusom, občutkom na koži po vsem telesu, višanju in nižanju napetosti, domišljiji, pogledom, temperaturi… Mojstri Kama Sutre so bili v stanju seksati ure in ure in na koncu orgazem niti ni bil potreben. Mogoče bi celo malce razširil misel, da se nam orgazem dogaja v glavi – dogaja se v bistvu v celem telesu, dogaja se v družbi, javnosti, fantastičnih svetovih, prostorsko-časovnih dimenzijah, in še kje. In pripravimo si ga sami, partner nam samo pomaga. Zato je treba predvsem pomesti pred svojim pragom in v svojem mikrokozmosu. Ne se preveč zanašat na druge ljudi.
Točno tako je tudi pri menik. Orgazem je orgazma ni. Včasih je zelooooo intenziven, včasih malo manj, včasih pa ga preprosto ni. To predvsem takrat, kadar se ne morem 100% sprostiti ali pa se fizično ne počutim prav O.K. to pomeni, da me kaj boli, imam vročino,…, seks mi pa vseeno paše. Zgodi se tudi, da sem prepričana, da orgazma ne bom doživela, potem me pa udari kot strela z jasnega. Je pa res, da ni skoraj nič odvisno od moža. Ampak on ful rajši vidi da tudi meni pride, kot da samo njemu. Na začetku se je počutil kao neki krivega, samo sem mu potem razložila v čem je stvar in se je nekako sprijaznil. Je pa rekel, da mu je ful lepše, če pride obema.
Tudi pri meni je razmerje cca 50:50, se mi pa zdi, da manj ko premisljujes o tem ali ti bo prislo ali ne boje je. Orgazmov ne hlinim, ker se mi ne zdi pošteno ne do mene ne do moža. No, ne rečem, da pa ga nikoli nisem – čisto na začetku kdaj pa kdaj – sicer so bili pa takrat to zelo redki trenutki – da ne bi doživela orgazma. Saj veste – z leti pridejo pa vse pogostejše obveznosti in problemi, ki te kar malo ohromijo.
Lp,
Sanja
Dan Miškolin! Auva…tvoj odgovor je pa daleč nad vsakim povprečjem. Lepo si napisal, ni kaj dodati…globoko razmišljanje. Bravo! Dadala bi samo še ime temu rajskemu občutku. Nekateri ga imenujejo “Mala smrt”. Mala smrt pa ravno zato, ker človeka v tistem trenutku občutek tako prevzame…da ni sposoben s svojimi ostalimi petimi čuti (vonj, vid, sluh, okus…pa še kaj) narediti nič več…Lahko se samo še poveže s nečem “višjim”.Neka druga dimenzija, neke nadzemeljske energije…”mala smrt”.V tisti mali smrti, smo se popolnoma nesposobni braniti.
Lep dan!
Angel
Dragi Miškolin, tvoj post bi dala za prebrat marsikateremu moškemu!
Jaz neizmerno rada seksam; zaradi psihičnega, fizičnega, čustvenega in ne vem kakšnega še zadovoljstva. Večinoma pride, čeprav, ko sem sama, vedno, s tipom pa ne čist čist vedno. takrat to itak ve.
Lepo je, da je še kakšen tip na svetu, ki ne poveličuje orgazma do ne vem kakšnih višav. Glej, da boš predmet “orgazem” vključil v svoja predavanja na fakulteti:))
res, miškoollin…….razmišljaš precej po žensko……..tud mene moti, če dobim občutek, da se ne seksa zaradi ljubljenja, cilj je le orgazem za vsako ceno….to me tako zavre, da sploh ne bom doživela….. edino eno pripombo imam, ali je ženska zahtevna, če si vendarle želi tudi orgazma med seksom, ali obstajajo tudi manj zahtevne ženske in v čem so manj zahtevne….. jim sploh ni do orgazma, ga raje hlinijo, kot da bi ga morale res doživet…ali jim prhaja bolj na izi način…
Zadetek v crno, Miskolin!
Sem ena tistih zensk, kjer je razmerje srhljivo v prid orgazmov (hmmm… nekako 95 : 5 odstotkov) in bi rada povedala, da se da dozivljanje orgazma pac “nauciti”. No, vsaj tako jaz mislim. Toda to se ne pomeni kaksne velike kvalitete seksa. Zato se pridruzujem mnenju Miskolina, da je prevelik pomen na orgazmu. Dobro, morda jaz nisem prava, da bi o tem razpravljala (ker se pac redko zgodi, da ga ne dosezem), ampak rada bi povedala, da ce ni prej prave “vsebine”, je tudi orgazem bolj slaba tolazba. Res pa je, da imam vsaj to… 😉
Moški in ženske smo si precej različni; po anatomiji sami, še bolj po psihi in vedenjskih vzorcih. Očitno je tako, da moški brez orgazma ne morejo, ženskam pa so pomembne tudi druge stvari; morda toplina, ki jo pri seksu začutijo, ljubezen, bližina, nežnost itd. Ne vem, najbrž ne za vse, samo razmišljam.
Draga Maca,
kljub temu, da je tema samo za ženske si ne morem kaj, da se ne bi javil. Predvsem me je spodbodlo razmišljenje Miškolina (popolnoma se strinjam z njim).
Javil pa sem se na tvoj vpis zato ker menim, da v bistvu ni tako velikih razlik v psihi in vedenjskih vzorcih (anatomija že). Želje moškega in ženske so želje po zbližanju ljubljenju, božanju raziskovanju in tako kot je napisal Miškolin to ni dirka za orgazem (tukaj je začetek problemov). To tudi ni večno dokazovanje moškega (pokaži kaj znaš) temveč je harmonija obeh. Današnja miselnost orgazma je filmska, v filmih nas šopajo kaj in kako je prav kako in kaj je dobro in na koncu izjave bil si dober (dober orgazem ). Ampak štos je v želji po dotikih po čutenju partnerja, božanju kot praviš in to po poti z neznanim koncem. Včasih je probem ženskega orgazma, toda poglejte danes moške, viagra in podobni pripomočki, vse to je posledica streotipa o orgazmu (sex = orgazem), film in tehnika.
Da ne bom prevč filozofiral moje mneje je, da imate ženske ogormno tistega skritega čara zapeljevanja, igrivosti, nežnosti iskoristite jo (sramežljivosti tu ni prostora), da boste tudi ve pomagale narediti iz vašega moškega ljubimca ki si ga želite, zagotovo vam bo vrnjeno. Drage ženskice ne razumite napak hotel sem samo povedati, da so verjetno težave na tej ali oni strani pogojene s posvečenim ciljem. Enako je pri športnikih tisti ki ima blazno željo samo po cilju ne bo dosegel dobrega rezultata, ker bo v krču (ker vidi samo cilj), če pa je sproščen in tudi uživa v tej “tekmi” bo cilj prišel sam po sebi.
Lep pozdrav pa brez zamere
Hubert