Sobota je bila za slovenski film res velik dan. Prejeli smo kar dve nagradi. Iskrene čistitke Janu Cvitkoviču za Zlatega Leva in Matjažu Javšniku za najboljšo moško vlogo. Kako pa vi doživljate njune uspehe in kakšen vpliv bosta imeli nagradi na slovensko filmsko industrijo v prihodnosti?

Se pridružujem čestitkam, uspeh je izreden in lepo je videti med dobitniki nagrad tudi slovenski obraz 🙂
ni mi pa jasno zakaj so v Portorožu na festivalu oba nagrajena filma kar malo spregledali … vsekakor se mi zdijo pa nizkoproračunski filmi precej boljši in bolj izvirni kot veliki filmski projekti …

Točno to mnenje delim tudi sam.

Kapo dol Janu, ki je pokazal veliko talenta, daru in truda, čeprav je neizobražen v tej smeri, pa je dokaz, da na tem področju, kot sploh v umetnosti na kateremkoli področju, brez feelinga in daru pač ne gre, pa naj si “veliki” mislijo kar hočejo.

Tu mislim predvsem na Mileno Zupančičevo, ki še vedno živi od “Metine” slave iz Cvetje v Jeseni, ki je na omenjenem festivalu v Potorožu izjavila, da je vesela, da je v Slovenskem filmu odklenkalo naturščkom, neodvisnim malim avtorjem, ki da so sicer lahko zanimivi za eno leto, kaj več pa ne. Vesela je, ker da se je vrnil v slovenski film glamur!!!

Hello, anybody home?

Upal sem, da bi to njeno izjavo zavrteli sedaj!

Vso čast Mileni, a nikoli ne smeš podcenjevalno govoriti o drugih, posebej ne v takih “spolzkih” stvareh, kot je film, glasba, ipd..
Saj to ni avto, da bi ga ocenjevali!!!

Ko sem tole slišala na poročilih, sem bila tako ponosna, kot da bi kdo od mojih kaj naredil. Ena mala Slovenija, pa dva tako lepa dosežka. Iskrene čestitke!

No potem si pa preberite izjavo Marcela Štefančiča v današnjem Delu.

Pravi nekaj v stilu, da v benetkah NISO zmagali Slovenija in Slovenci ampak Jan Cvitkovič in noben drug ter, da naj si ga še enkrat zelo dobro ogledamo V leru, saj upa, da ga ne bomo več še dolgo videli…

In mu pritrjujem. Ves zanos, da to je pa slovenski film pa uno pa to je čist hinavsko. Naredil ga je Cvitkovič in noben drug. Je pač Slovenec ampak kaj ima to veze?

Tudi jaz mislim, da je prihodnost slovenskega filma zlasti v naturscikih. Profesionalni igralci s svojo igro niso prepricljivi. Se pa v Sloveniji se vedno dogajajo “krajevne posebnosti”, npr. ko imajo mladi studentje AGRFT “prepoved igranja” v prvih letnikih. Ker menda se niso psihicno dovolj stabilni za reziserje in bi jih ta lahko zlomil! Prosim lepo… to sem slisala od bruca na AGRFT. Nikjer drugje na svetu jim ne operejo mozganov na ta nacin. Z igranjem pridobis le izkusnje, reziserju pa nikakor ni v interesu, da bi kogarkoli psihicno lomil.

No, upam, da bo se vec neobremenjenih kreativncev, neodvisnih avtorjev itd., ki se bodo upali postaviti sistemu po robu in ustvariti svojo lastno vizijo. Entuziastov, ki boo snemali tudi za bedne ficnike, medtem ko se gore denarja stekajo v filme kot je Patriot…

Prav res, koliko imamo “Slovenci” sploh zaslug za Cvitkovica? Po prsih se ne moremo tolci!

Saj ne, da bi se tolkli al pa kaj podobnega. Gre samo za to, da se je obema uspelo prebiti.To bo dalo veselje in upanje marsikateremu filmskemu ustvarjalcu pri nas. Do sedaj so mnogi ustvarjalci sodelovali na mnogih festivalih daleč po svetu. Gre bolj za dejstvo, da se lahko naturščnik iz t.i. neznane dežele prebije v zahtevni konkurenci na vrh.
To o prepovedi igranja pa je po moje čista bedastoča. Vaja dela mojstra z dobrimi ali slabimi izkušnjami.