Kako ugotoviti ?
Sem v kar veliki dilemi, pa ne vem, kaj naj storim. S svojo novo punco, ki
je stara 30 let (jaz pa 32) se poznava nekaj mesecev, kadar sva skupaj nama
je zelo lepo in mislim, da sva se kar ta prava nasla. Skratka romantika in vse
ostalo kar na vrhuncu.
Ona sicer zivi sama kot podnajemnica in za stanovanje placuje kar veliko in
tudi dohodkov nima zelo visokih – moji so precej visji, imam pa svoje kar veliko
stanovanje, kjer zivim sam. Po slabih 3 mesecih od kar se poznava, jaz nisem
hotel prehitevati s skupnim zivljenjem (imam tudi neke slabe izkusnje), zdaj
pa je ona zacela sama od sebe pritiskati, ce se bi lahko preselila k meni, pa
ce bi ji za to in ono (je kar precej zadolzena) posodil denar…. zelo veliko
govori le o denarju zadnje case. Jaz jo imam zelo rad, vendar me to kar malo
moti. Malo se bojim, da je z mano tudi zaradi denarja, kar meni ne bi bilo
vsec. Kaj mislite, kako naj to ugotovim ?? Jaz bi seveda raje videl, da moji
dvomi ne bi imeli podlage.
Zaupanje fant, zaupanje je tisto, ki je v zvezah in vezah najpomembnejše… Ko je prisotno zaupanje, ni problem delit. (ponavadi… 🙂 Zaupanje pa pridobiš s časom; trije, štirje meseci so verjetno premalo.
Se pa popolnoma strinjam s Petro, da je dobro probat skup živet, pa vidiš al je to res to, al ne. Problem je seveda, če prepozno ugotoviš, da nista meč…
Štrumpantl.
pa le nis tako neumen, dobro si povedau 🙂
Vito
raje daj , kakor pa posodi, kako bo pa potem boš pa kmalu videl, če bo še slabše rečeš adijo in kaj čmo, tako je življenje i greš dalje, za denarjem se ne oziraj, je šel z dobrim namenom, če nekdo tega ni znal ceniti tudi prav.
Veš kako je to:
Samo enkrat te nateg…., pa nikoli več. Do takrat pa na žalost zaupaš. S tem nisi rpevaral sebe in si si ostal zvest. Če jo sprejmeš v stanovanje, je pa tvoja odločitev, samo moraš vedeti, da ni ničesar za večno, lahko je hitro drugače.
še enkrat ponavljam sebi moraš ostati zvest.
primož
Pravijo da se vsak človek zaljubi v svoja pričakovanja. Če je ona pričakovala situiranega moškega, se je morda tudi zato zaljubila v tebe. In tega ji ne smeš zameriti, važno je da je zaljubljena in da sta srečna.
Ko bosta enkrat zares skupaj bo vsaj del financ skupnih in se boš moral sprijazniti s tem da pač več prispevaš v skupno blagajno kot ona. Drug problem pa je, če ona ne zna ravnati z denarjem. Tukaj boš moral biti oster in potegniti jasno ločnico oziroma doseči jasen dogovor. Npr. najini predvideni mesečni izdatki so x, zato dava vsak mesec v to blagajno jaz z ti pa y (z > y). Osebne stvari si bosta verjetno še naprej kupovala vsak s svojim denarjem, glede avta, stanovanja in podobnih stvari pa se bosta dogovorila. Če boš prispeval večino ti, potem naj bo zadeva napisana na tebe. Če ji boš in jaz vem da ji boš kupoval darila, obleke in podobno, mora ona jasno vedeti, da ji to kupiš takrat ko želiš in za toliko kot želiš, nikakor pa ne smeš dovoliti, da te ona izsiljujejo oziroma zahteva darila.
p.s. Mislim, da so predporočne pogodbe zelo pametna stvar.
Stari! (JAZ SEM PA MISLIL DA ŠRAVFAŠ PO KABLIH)
Kako rečejo ? yeeeeeees !!!!(če te nekdo pohvali )
malo bom dodal !
Pravilo pravega (ali lepega) življena !
Ko boš spoznal ceniti PRVO SEBE ,boš lahko začel ceniti drugega.
Drugače ,pa če ga ima gospod VITO (denarja ) preveč in ga ne rabi – bolje da ga da malo nam in ga bo vsaj polovico SIGURNO dobil nazaj!
HAHAHAHAHAH !
“Štumpantl”
Skupi sta samo tri mesece. Mislm da je prve tri mesece se vsakmu lepo. Jest bi na tvojem mestu pocaku s skupnim zivljenjem, glede pufov bi se pa najprej pozanimal, kolk velki sploh so in kako je vanje zašla. Tko boš mal vidu, kakšna oseba je glede tega. Po mojem mnenju je mal prehmal začela prosit za denar.
Men vse skupi ni všeč. Če si hoče sposodit sorazmerno majhno količino denarja, ji ta keš pokloni, tko kot so ti svetovali zgoraj, če pa hoče več denarja pa premisli. Sta samo tri mesece skupi, ze jutr, ko ta začetniška vnema mal zgine, bo lahko konec romantike. Da bi pa skupi že zdej živela se mi zdi pa tud prehmal, čeprav je pa to res dobr način, da človeka res spoznaš.
Jest bi bil na tvojem mestu previden, mogoče bi jo vzel k sebi, denarja ji pa ne bi dajal, ne še.
Lp
simon
jest sm meu podoben problem,le da ni hotla ravno u moj stanovanje je pa skoz prosila da ji posojam denar prvo 80 jurjev,pol 100 po je hotla pa že 120…HALOO pa a sm z lune padu,sam izkorišala me je pa oblublala da mi bo vrlnla,zdej smo pa že en let po tem pa ne duha ne sluha-tko da osel gre enkat na led…..jz pa večkat…
Bi bilo skrajno čudno, da v času treh mesecev vajine veze ne bi bilo romantike. Kar pa zadeva posoditi denar – ne, raje ga ji podari. Če je poštena, te ne bo več nadlegovala zanj, če pa je s tabo samo zaradi denarja in ga ne bo dobila-bo odšla.
Kar pa zadeva skupno življenje v tvojem stanovanju-še počakaj.
Lep pozdrav. Iva.
Moje mnenje: pozanimaj se zaradi česa je v dolgovih, kajti nekateri ne znajo ravnati z denarjem, zlasti je med njimi veliko žensk! Pozanimaj se tudi za kaj porabi ves denar. In potem jo raje nauči ravnati z denarjem. Če ostaneta skupaj, bo to tudi dolgoročna korist!
Vsekakor pa je tri mesece mnogo prekratka doba, da bi se preselila k tebi. Počakaj še malo in pusti času čas. Jaz mislim, da je za tako kratko zvezo moralna podpora s tvoje strani popolnoma dovolj!
Jaz sem pa absolutno za skupno življenje in se mi 3 mesece poznanstva sploh ne zdi premalo (za ljudi pri 30ih)!
Ker je podnajemnica imata tako še mesec ločenega življenja, kolikor je ponavadi odpovedni rok za najemnike. Pri skupnem življenju človeka kar hitro spoznaš in tudi vama bodo stvari okoli vajinega odnosa kar hitro jasne. Lahko pa začneta postopno – z vikendi. Bodi pa pripravljen, da v primeru, da vama ne bo zneslo, ona ne bo mogla oditi z danes na jutri, če si bo spet morala najeti stanovanje. Lahko pa predlagaš nekakšno poskusno dobo, v kateri vsak plačuje polovično mesečno najemnino njenega stanovanja, da se bo imela kam vrniti, če vama ne bo zneslo. Pogovorita se odkrito o financah.
Pozdrav!
res ne vem zakaj ste vsi tako kruti in taki materialisti. Pa kaj je ta denar čisto vse pokvaril?!?!
Praviš, da se imata zelo lepo in da se zdi, da sta oba našla kar sta iskala. Potem pa po pojdi po poteh srca. Poskusi. Za odrasla čoveka so trije meseci že kar dovolj za skupno življenje, čo oba čutita, da je med vama vse tako kot mora biti. In končno, če temu ne bi bilo tako, gresta še vedno lahko spet vsak svojo pot. Pa saj ste dovolj stari. Če bi vsi tako komplicirali… kam pridemo? Čisto vsi imamo svoje napake in ljubezen je ravno to – kompromis, sprejemanje osebe, s slabimi in dobrimi lastnostmi vred. S skupnim življenjem pa zelo hitro ugotoviš, če ti človek res ustreza. Ko si skupaj ves čas, je situacija lahko zelo drugačna kot če se vidiš 2-3 urci na dan ali parkrat na teden. Zato je po moje napačno vleči eno zvezo eno leto, se šele nato preseliti skupaj, po dveh mesecih pa ugotoviš, da to ni to… In spet po svoje… A ni bolje čimprej ugotoviti,če je to TO? oz. če ni, ne zugbljat preveč časa?
Glede denarja pa tako: ugotovi, v kakšnih pogojih sploh živi. Ali ima poleg plače še kak dohodek, vir, morda starši tu pa tam kaj primaknejo. Nihče ne pomisli, da bi se pa morda punca rada izkopala iz dolga in bi še vedno tebi lažje vrnila kot nekomu, ki jo ne razume in ne pozna… Si pomislil, da je morda tudi njej težko vprašati? Zase vem, da iz ponosa ne bi mogla vprašat tipa za denar. Če pa bi, bi moral biti res zadnji izhod v sili. Premisli. Lahko je materialistka, morda. Čisto mogoče. Toda, če te prosi za enkratno uslugo, ti ne bi bilo žal, če bi jo izgubil za ne vem.. 50.000 SIT ? Te bo dnar razvajal, grel in razumel?!? Ti bo denar kuhal?
Seveda pa s tem mislim res za enkratno pomoč. ČE ji to postane navada, se pazi. Pol pa res vidi v tebi le dobro priliko. To pa si nihče od nas neželi biti…
upam, da sem dala malo manj materialističe odgovor kot ostali. Ljubezen pač ne gre skozi denarnico… ali pač??
LP;
Astrid