Za "Morsko deklico"
Živjo! Je pa res lepo videt da me kdo pogreša. Forum berem skoraj vsak dan (v službi), pišem pa res bolj malo. Zaenkrat se še posvečam hujšanju – zdaj sem bila dva tedna na UKC dieti in so šli štirje kilogrami. Tako da imam zdaj 65,5 pri višini 168. No ja zdaj je že skoraj sprejemljivo, tako da sem kar zadovoljna s sabo. Drugače sem pa malo žalostna, ker je dopustov že konec, pa še tole vreme mi ne ustreza preveč. Kako pa kaj ti?
Lepo se imej.
Živjo!
Tudi pri meni je dopust že mimo – en teden sem bila z družino na morju.
Trenutno sem v službi, kjer imam precej dela, saj so dnevi pred plačo – delam v informacijski službi.
Verjetno si že prebrala moj post, kako se je končala moja druga nosečnost (v 9. tednu sem imela spontani splav – odmrtje ploda)… no zdaj se počasi postavljam na noge, največ moči pa mi je v teh težkih trenutkih dajal moj sine, ki bo kmalu dopolnil 21. mesecev, pa tudi mož mi je stal ob strani.
Kar se tiče kilogramov se stanje ni dosti spremenilo.
Upam, da bom kmalu lahko spet sporočila veselo novico, ampak da le-ta ne bi imela takšnega konca……
Lepo se imej, pa se še kaj oglasi,
Lina
Ja sem prebrala in mi je bilo zelo žal zate. Nisem nič napisala, ker se mi vedno zdi, da ne znam opisati svojih čustev in da ti ne bi znala povedati kako hudo mi je. Nisem ravno nadarjena za pisanje. Poleg tega sama še nimam otrok, tudi poskušala še nisem, zato niti ne vem kako se počutiš. Ti pa vsekakor želim, da bi se ti želja čimprej uresničila, po možnosti takoj.
Tudi jaz si počasi začenjam želeti naraščaj. Zdaj sva se s fantom preselila na svoje in mislim da se v meni počasi prebuja materinski čut. Ampak bom morala zaradi službe še kakšno leto počakat.
Lepo se imej.
Pepi, saj jaz sem vedno nepoboljšljiv optimist in dobre volje. Samo prvi septemberski mraz in konec dopusta me vedno malce dotolčeta. Ampak grem med službo malo sem na tale forum pa me takoj razveselite. Všeč mi je, da ste me sprejeli, pa čeprav po letih mogoče ne spadam med vas. Ampak za na forum mladi pa tudi nisem več.
Za Vas sem pravi dedek, zato se posebej uzivam v vasi druzbi- drage moje internetne maloletnice, ha, ha… Verjetno je to obcutek, ki ga da le virtualnost svetovnega spleta? Pa da ne boste pomislile, da sem kaksen pedofil, vasa leta mi le omogocajo, da se ne pocutim kot ostanek preteklega tisocletja! Ce bi bili jaz in moji sodobniki danes okamenine, ne bi Slovenija uvazala nafte. Pa brez zamere punce in vso sreco, danes ter v vsej prihodnosti!
Pepi