Pozdravljeni!
Vsi hodimo zelo pogosto v trgovino s hrano in tam zapravimo -eni več.. drugi manj. Vem da v trgovino ne smeš iti lačen, s seboj moraš imeti seznam…itd.
Sama se ponavadi ne držim teh navodil , zato tudi zapravim precej ( sladkarije za otroke..pa to.. pa ono…)

Kako je z vami- ste dosledni, imate kakšen poseben način kupovanja (npr. več kg moke, sladkorja skupaj itd..)?
Rada bi bolj koristno kupovala- pa nekako ne znam..
Če grem v Italijo pa tako ali tako zapravim 50 % denarja brez potrebe…
Kako nakupujete vi ?

1x na teden 15000 do 20000 SIT, seznam se skoraj ne spreminja, med tednom samo kruh, mlek + za napovedane obisek skačemo po dodatno pijačo. 🙂
tričlanska družina, veliko sadja in zelenjave, mesa salam in podobnega bolj malo.

Ni variante, da bi sam zapravil v trgovini manj denarja. Če gre žena po špecerijo je ponavadi 50% varčnejša! Sem ravno tak kot ti: malo tega pa tistega, aja, pa na sirček sem pozabil…. Tako, enostavno bo treba začeti v trgovino pošiljat ženo ??!!

Pri nas največkrat nakupujem jaz. Kupujem bolj ‘zdravo’ hrano in letnemu času primerno, tako da že s tem malo prišparam. Doma imamo vrt, kar se tudi pozna na stroških… predvsem zdaj poleti .. ko je vsega dovolj na vrtu, pa še bolj zdravo je, kot tisto v trgovini. 🙂
Se pa zavedam, da veliko stvari kupim brez veze in jih potem ne porabim,ali celo vržem stran. To se mi je ponavadi dogajalo z jogurti,zdaj jih dam v zamrzovalnik in jih potem jemo zmrznjene .. kot sladoled, pa še precej bolj zdravo je kot sladoled 🙂
Zadnje čase sem se navadila tako, da poskušam porabiti najprej vso zalogo hrane, ki jo imam doma, in šele potem grem v nabavo nove zaloge … ponavadi nakupujem 1x na 14 dni …razen tiste sprotne in pokvarljive zadeve … nikoli ne kupujem delikates, velikokrat kupim preverjene stvari, ki so na akciji … še posebno wc papir in ostale toaletne potrebščine …

Pri prehrambenih zadevah raje kupim malo boljše stvari pa manj, kot obratno .. raje kupim slo proizvajalce, moj sin je šele pri treh letih začel spoznavati ‘čarobni svet’ bombonov in ostalih kemičnih neumnosti … pa še to po zaslugi raznih babic… jaz tega ne kupujem in on ve, da od mene lahko dobi samo čokolado …. zdaj je že dovolj star,da tudi razume zakaj sem proti…

Se pa tudi sama sprašujem, zakaj je pri nas prehrana tako hudičevo draga … procentualno .. koliko glede na naše dohodke zapravimo mi in koliko evropejci … je pri nas zares kar drago …. tudi kar se tiče obalačil, obutve in ostalega ..

V Italiji pa ne nakupujem prehrambenih zadev …mogoče je malo ceneje… kvaliteta pa ni nanivoju, zato raje ostajam pri naših proizvajalcih …

Pozdrav, Barbara.

Pri nas so pa moški varčnejši. Ko gre moj mož po kruh, prinese samo kruh, jaz pa še kaj drugega, kar se mi zdi tisti trenutek, da še rabim. Drugače si pa za večje nakupe kar listek napišem. In se ga kar držim.
LP.

Izgleda, da je to zato, ker jaz rad kuham, potem pa razmišljam, kaj bova (z ženo) skuhala za kosilo, kaj bom v nedeljo dal zraven (priloga) zrezkov v omaki, pa bla, bla, bla. Pa se pozna tista od 50%. :)))

Seveda, moj mož od kuhanja najbolj pozna najbolj poln krožnik na mizi.

Jaz ob nedeljah, namesto žene, izredno rad ta poln krožnik pripravim sam :))

Velike trgovine so za mene strup. Kupim sicer samo tisto, kar po moji oceni “Nujno potrebujemo” ampak to je verjetno daleč od nakupa, ki bi ga zares potrebovali (čeprav potem dokazano vse kar prinesem domov izgine). Hrana je pri nas res zelo draga. Glavnino nakupim enkrat tedensko, med tednom kupujemo le mleko, kruh in tisto, kar je zmanjkalo. Mož v trgovini kupi bistveno manj kot jaz. Otroke pa včasih razvadim s kakšnimi piškoti, čokolado, čigumiji, sladoledom, … Priznam!

Zame je to velik problem, mož stalno teži da preveč zapravim. Zato sem pričela s 1.septembrom pisati vse stroške da mu dam črno na belo zakaj gre denar. Vsakič ko grem na trg gre najmanj 5000 sit, da ne govorim o trgovinah kjer kartica poje. V glavnem vam lahko konec meseca sporočim natančno koliko bo šlo za prehrano (čeprav zdaj bolj premislim kaj rabim, ker vem da bo to napisano – mogoče je pa res dobra metoda).

Odlično, Naja! Jaz sem se tudi odločila, da bom vse izdatke (in prihodke) beležila. Čez dva, tri mesece ti mora biti že jasno, kje ga največ lomiš.

Midva sva zaenkrat se sama. Na mesec za hrano porabiva med 35 in 40 tisoc. Ogromna stevilka.

Izdatke si ze od prvega dne naprej beleziva. Enkrat na mesec greva v Spar in tedaj vse tam nakupiva. Mleko kupujeva kar v zaboju, pa pijace tudi. Med tednom samo kruh -rzen hlebcek kar je 345*3 torej 1000 sit, pa okoli 2000 za sadje na teden. Med mesecem potem res samo nujne zadeve. Je pa hrana resnicno draga. Imava vrt, tam veliko pridelava, tako, da ce bi ga ne imela, bi se veliko vec zapravila. Ne kupujeva dragih salam, sirov, ali kaj podobnega. edina razvada je kaksna vodka, ali pa kaksno dobro vino, pa pecjakovi rogljiicki. Na koncu meseca pa cistiva zaloge in pojeva vse do konca. Hrane ne meceva stran. Nikoli. Vedno se za kaj porabi!

Ne upava pa si pomisliti, ko bova imela otroka in bo treba kupovat se za njega razne kasice in podobno. Sicer se nimava s tem izkusnje, ampak kot gledava na policah, je kar drago.

lp

Tudi jaz od 1.9. pišem stroške. Naredila sem si eno tabelico v Excelu (z več rubrikami – hrana, sladkarije, kozmetika in čistila, avto,obleke, položnice…), tako da bom konec meseca vedela kam je šel denar.

Med prebiranjem vaših dopisov (razen nekaterih),sem zaključil sledeče :
Da večina ljudi dela samo za hrano in položnice.
Ali smo si sami krivi za to ?
Ali je kriv kdo drug ?
Ali živimo res samo zato?.
Ali nam je to potebo,da se prerečunavamo ali bomo s svojo plačo zdržali do konca meseca?
Kako narediti temu konec ,Ste se zato kdaj vprašali ?
Lep pozdrav !
“Štumpantl”

“Štrumpantl”!

Jaz sicer nisem med tistimi, ki delajo samo za hrano in položnice, bi pa rada vedela, kam denar gre. Zato sem se odločila za preračunavanje. Denarja ni nikoli preveč. In če bom za nekaj tisočakov zmanjšala odhodke, bo to že pohvale vredno zame.

Tudi tisti, ki so (ste) sami svoji šefi dvomim, da razmetavate denar.
Nekateri, žal, imajo pač majhne dohodke in si ne morejo privoščit velikega zapravljanja za hrano.

Žal je danes tako.

Jaz vodim popolno evidenco vseh družinskih izdatkov že leto in pol. Tragično je, da sem med najvišjimi “nepotrebnimi” izdatki odkrila darila za širšo in ožjo družino, za sorodstvo, prijatelje… Tega pa nočem spremeniti. Kdaj me bo srečala pamet?

Tudi meni ostane še kar nekaj denarja ko plačam hrano in položnice. Ampak ta denar gre na banko, tako da bom kdaj lahko kupila hišo. Zato sem tudi začela z evidenco. Ker manj bom porabila za nepotrebne stvari, prej bom živela v hiši svojih sanj.

Draga sončnica !
Verjamem ti in vsem ,ki gledate na vsak dinar,obenem vas še bolje spoštujem .
Samo moj namen ni bil vas obsojat ,ali družbo v kateri živimo .Moj namen je ,da se samo zamislite ali se da to, na kateri način popraviti – izboljšati ? Kati življenje je tako kratko in žalostno je da moraš živeti tako .
Mislim, z malo (VELIKO) volje, se da skoraj vsaka stvar spremeniti ali poboljšati.
To pa lahko iskoristiš sam, ali s pomočjo svojega najbližjega. Mislim da v vsakemu med nami je en atom ali želja po boljšemu jutri, samo ga moraš sam najti. Kako iskoristiti svoje znanje in voljo v najboljšo svojo korist, pa morate presodti in se najti SAMI.

L.p. “Štumpantl”

Prov maš’ Štrumpantl. Vsak je svoje sreče kovač. Ampak zakaj za hudiča se mene drži sama ne(sreča) 😉

LP JAni

Jani ,kje si ti (tel.ne odgovarjaš) ?
Glede sreče ,imaš pa tisto kar bi mnogi dali zanjo.
L.p. “Štumpantl”