žepnina
Dragi forumovci!
Ko prebiram forume ˝mladih˝ se mi zdi da živijo zelo razkošno življenje- vsaj nekateri.. Privoščijo si obleke z znamkami, zabave, počitnice ˝o la,la˝ itd…Imajo tako močno domišljijo ali jim starši res lahko vse to omogočijo!?
Imam 3 otroke ( od 3 do 9 let), pa se kar bojim kaj me še vse čaka pri njihovih željah. Kakšno žepnino dajete vi otrokom, oz. ali ste zaradi denarja večkrat v konfliktu?
Pozdrav vsem!
Jaz imam dve hcerki (10 in 16),mdiva z mozem jima zepnine ne dajeva, jima pa placujeva racuna za GSM (JOj!!!)in dajeva sproti za kaksne “posladkavice” (kot pravi moja mala),casopise , kino , izlete na morje.Zepnino dobita od dedka (moj oce jima daje po 7000 Sit vsaki),za obleke,ki niso nujno potrebne (vcasih si moja najstnica zazeli tudi kaj od znamke) pa jima dasta babica in dedek(tscevci). Mi smo zdaj ze 1 leto precej na tesno,ker smo sli med podjetnike in posel se ni “porinil naprej”.
Mislim , da ne pretiravamo z zasipavanjem otrok z denarjem in stvarmi !
LP A.
Naša dva nadebudneža (7 in11), sta zaenkrat zadovoljna brez žepnine. Včasih par 100 sit, tako, da imata občutek kaj je denar in koliko. Včasih babi, za rojstne denve dobita tudi kakšnega jurja. Moram reči, da smo navajeni živeti bolj na tesno, tako, da jima lahko razloživa, zakaj ne vse najdražje (od klase). Starejšemu kupujeva kartice za GSM, mlajši je pa vesel vsake ampak res vsake nove stvari. Če bosta otroka nadaljevala tako, moram reči, da sva glede teh njunih potreb po denarju, lahko še kar srečna.
Lep dan še naprej, vsem prisotnim :))
Lep dan želim.
Sama imam dve hčerki (11 in 9 let). Že od 6 leta naprej vsak mesec dobita minimalno žepnino (sedaj je to 1000 SIT na mesec). S tem denarjem prosto razpolagata (skoraj). Ni mi všeč, ker starejša zapravlja denar za neumnosti (po mojem mnenju).
Za rojstni dan ter konec šolskega leta od sorodnikov navadno dobita denar, s katerim tudi prosto razpolagata.
Letos sem se odločila, da dobita tekoči račun pri banki. Sedaj imata toli tekoči račun (denar lahko polagata, za plačilo v trgovini pa moram jaz podpisati. Denar lahko dvigneš tudi na bankomatu).
Menim, pa da bom starejši morala kmalu zamenjati toli račun z prvim računom, da bo lahko sama plačevala iz svojega računa v trgovini.
Kadar imata prevelike želje, mi pa prav pride, da lahko rečem: “Saj imaš svoj denar, pa si sama kupi.” Navadno želja ni tako velika, da bi bila vredna njunega denarja. Včasih pa si le kaj privoščita, za kar ni potrebno, da žicata denar.
Lep dan želim.
Mateja
a lahko se jaz odgovorim v imenu “mlajse ” generacije? Meni sta starsa v osnovni soli (takrat se v Jugoslaviji) dajala 10 din na teden (niti ne vem, koliko je to), v srednji soli sem pa dobivala stipendijo od domace firme in sicer 10.000 sit na mesec, s tem, da sta mi starsa placala prevoz in hrano. Sem pa zelo varcevala s tem denarjem in nekoc privarcevala tudi po 160.000 sit. Sedaj na faksu pa dobivam visjo stipendijo tudi od domace firme, vendar je to vse kar dobim. Placam si pa stroske solanja (razlicne knjige, vpis,…), bencin, vecino oblek… pa seveda ogromno varcujem.
Tudi jaz čestitam Jani. Tako se daleč pride, saj veš kamen na kamen….. Naj povem, da sem v šolskih obdobjih tudi jaz prejemala štipendijo (iz združenih sredstev), mama mi je kupovala obleko, čevlje….sama pa sem štipendijo varčevala, moja mama je pač tako želela. Ko sem privarčevala velik kupček sem si nato kupila nov Singerjev šivalni stroj in plačala prispevek za telefonski priključek v novi hiši, ki pa je bila takrat še moja velika želja. Čez nekaj let je iz kamna na kamen nastala palača in v njej imam sedaj tisti telefon, ki sem ga kot študentka odplačevala. Pregovor res drži.
Bom še jaz dodala svojo zgodbo v imenu mlajše generacije. Začela pa bom s srednjo šolo. Nisem dobivala žepnine. Dobivala sem štipendijo, s katero sem si kupovala malico in plačevala prevoz. Čez vikende sem delala in vse počitnice tudi. Razen seveda, ko sem šla na morje. Plačala pa sem si ga s svojim denarjem. Vse obleke in podobno sem si kupovala sama, včasih je mama kaj pristavila. In sem se zares naučila ravnati z denarjem.
Moj starejši sin ima 8 let. Že dobri dve leti dobiva žepnino po 1000 sit mesečno. Prav lepo je videti, kako vse preračuna in kolikorat si nečesa ne kupi, ker bi moral dati svoj denar. Privarčeval je že kar nekaj denarja. Občutek je dober, ker ve, da si nekaj lahko kupi, čeprav si ne. Z mojim denarjem kupovati, bi bilo mnogo lažje :).
Mislim, da to, da ima otrok nek svoj denar ustvarja pozitiven odnos do denarja.
Imam dve hčerki, 10 in 12 let. Na teden jima “odobrim” 700 sit žepnine, s tem da imata tudi domače dolžnosti (smeti, trgovina, posoda – ne preveč).
Žepnine jima ne izplačujem, temveč jima jo pripisujem na “domačo hranilno knjižico” – vsaka ima svojo beležko, kamor zapisujemo “stanje”. Na knjižico polagata tudi “finančna” darila babic ob koncu let in rojstnih dnevih. Žepnino imata za varčevanje za “velike” želje – skirca, radio, kolo, kakšnaj cunjica če je jaz nočem kupiti, GSM kartice, darila za rojstne dneve za sošolke itd. Moram povedati da nista preveč zapravljive. Zanimivo je kako se “velike” želje zmanjšajo ko pogledata koliko sploh imata denarja. Tudi za telefon ne zapravita dosti. Ko si nekaj zares odločita kaj bosta kupile denar izplačam takoj (sicer je kljub temu je nekaj usklajevanja), ali pa kupim jaz in jima odštejem.
Mislim da je to odličen sistem kako držati apetite otrok v mejah. Poanta je v tem da žepinina ni previsoka je pa kljub temu toliko visoka da se s časom nekaj nabere.
Žepnino povečam, če dobita dodatne domače dolžnosti.
Resno razmišljam da jim bom žez nekaj časa odprla račun na banki in jima žepinino nakazovala. Ko bosta stare 14 do 15 let jima bom odobrila mesečno vsoto za oblačila, pa naj si kupujeta ker že imamo težave z oblačenjem stavri ki jih kupim priložnostno (tako bom dala tudi sebe v red, da jima ne bom preveč kupovala).
Pozdrav vsem z odraščajočimi otroci.
Mateja
Zivjo,
11 letnega necaka “placujem” 1000 SIT na mesec (pac, kadar pridem na obisk) in vecja darila za pomembne dosezke. Npr. dobro spricevalo je vedno obilno nagrajeno, ker vem, da je vanj vlozil veliko dela. Ampak ne brezpogojno. Npr. letos je za spricevalo dobil prispevek za racunalnik.Preostanek denarja pa je privarceval sam v letu dni.
Kadar ima kaksno posebno zeljo, se zmeniva za pogoj. Tipicno morata ati in mami potrditi ( poskusil sem s podpisi, npr. nosenje smeti … 1 podpis, pa sta bila ati in mami prelena 😎 ) , da je doma priden in pomaga pri hisnih opravilih in to tudi res pocne.
Ko bi bil vsaj malo bolj samozavesten. Ampak tudi to se pride.
Lp,
Tommy
Zepnine po pravilu nisem dobival, ker je imela moja samska mama z dvema otrokoma dovolj skrbi kako preziveti. Kljub temu nama je s sestro zagotovila vse, kar morajo starsi zagotoviti otrokom:
– streho nad glavo,
– poln hladilnik,
– moznost izobrazevanja in
– polno otrostvo in vso ljubezen in pozornost, ki si ju lahko zazelis.:-).
Obleke so bile do sredine osnovne sole po sestri. V srednji soli je bil image prilagojen socialnemu statusu ( kako se najstniki znajdejo 🙂 ).
Za prvi racunalnik sem pri 11tih postal kurir v javnih skladiscih.
Ob koncu srednje sole sem zacel sluziti zepnino kot programer v Clipperju in to pocel do konca faksa.
Z denarjem se sicer nikoli nisem naucil delati ( heh, za to in za socialne stike bo v mojem zakonu zadolzena zena 🙂 ), ampak, ker sem bil prisiljen v mladosti razviti blazno nezahteven zivljenski stil, ga danes zelo malo zapravim.
Pa mi cisto nic ne manjka. 🙂
Lp,
Tommy