KAJENJE
To bo najbrž povezano s tem, da so ženske skrbnice ognja in ognjišča , moški pa lovcni, pa čeprav govorimo o škodljivih razvadah. Ogenj ne sme ugasniti (cigaret ne sme zmanjkat, moški pa se odpravi na lov, ko prične hrane zmanjkovat ( se usede v avto in zapelje, do najbližje oštarije, bencinske oz. do tam kjer prodajajo cigarete). lp
Se moja izkusnja.
Kadila sem osem let, od drugega letnika srednje sole.Cedalje vec.Na koncu, ko sem spoznala mojega sedanjega moza, sva oba kadila kot turka.Ko so moje prijateljice prenehale z kajenjem, meni sploh ni bilo vprassnje, ce bom prenehala ali ne.Nisem si niti predstavljala , da bi nehala kaditi.Potem pa sem nekje prebrala, da ce noseca zenska kadi, z vsakim vdihom otrok v mami trza, saj je conc. nikotina zelo velika.Skoraj v istem trenutku sem zanosila in takoj mi je bilo jasno , da ne smem vec kaditi , zaradi otroka.Pa sem prenehala, takoj za mano pa tudi moj , takrat ze, moz.Hotela sem vam povedati, da mi je to bil signal, ki se me pred meseci sploh ne bi dotaknil.Tako pa vse ob svojem casu.Za prenehanje se morate odlociti zavestno in ne tako, da boste pornehali kaditi, potem pa boste na crno prizigali.Ce vam pase, kadite, ce vaz res ne , pa vam ne bo problem prenehati.
Pa pogum pri vsaki vasi odlocitvi
Lp Mojca
Oh, teh kritičnih trenutkov bo precej. Recimo, ko bom 1. septembra vstala in sploh ne vem, kako naj začnem dan brez kavice.Evo, takoj problem; saj kava bo, ampak brez okusa. Vsak kadilec ve, da kava brez cigarete, sploh ni kava! Vem, ker sem enkrat že poskusila!! Pa tisti občutek, da imam 5m dolge roke, pa nič početi z njimi..In potem vsi kadilci, na cesti, ne televiziji in sploh povsod, ki jih zdaj sploh ne opazim.Pa vsake tri ure mi bo nekaj tako stahotno manjkalo: Aja, cigareti, ki pa jih ne kadim več!! Grozno!
Poskušala sem malo zmanjšati, ampak to ni nič. Kakšen dan gre, pa spet po starem.. Enkrat sem celo nehala za pol leta, a takrat očitno še ni bil pravi čas, ker me je preganjalo še v sanjah.
lp 🙂
Ja Živa,da bi ti vsaj uspelo.Meni ni.Sva poskusila z možem lansko leto,on je bil mož beseda,jaz pa sem na skrivaj kadila tri dni.Ko mi je bilo skrivanja in prikrivanja dovolj,sem povedala sinovoma in možu.Enostavno mi je šlo skrivanje na živce in žal sem morala priznati,da nisem dovolj močna,da bi odnehala.Res pa je,da sem vse sosede takrat videla kako lepo čičajo,in kadijo,jaz pa ne.
Kar nobenega smisla nisem več našla v ničemer.Zdaj kadim naprej ob vsem zavedanju,kako škodljivo je in čakam trenutek ko bom dovolj odločna.Pravijo,da če samo poskusiš nehati kaditi si že na dobri poti.Veliko jih je vsaj trikrat poskusilo predno so zares uspeli.To se mora zgoditi v tebi sami.Ne vem,ampakm dan določen za prenehanje visi v zraku kot ena grožnja a ne?Mogoče pa si ti močnejša,imaš bolj trden karakter pa ti bo uspelo.
Vsekakor držim zate pesti in 1.9. se spomnim nate,morda ti bo lažje.
Poročaj!!
LP Jana
Tudi sama sem med nosečnostjo prenehala, potem pa spet začela, ker kadi tudi moz. Drugače sigurno nebi. Enkrat sva kao nehala, saj je on sam predlagal in zdržala sva 5 dni, potem pa je on priznal, da ga je v službi prižgal in sem ga z veseljem prižgala tudi sama. Če je že zakajeno stanovanje, ga bom prižgala tudi jaz. Sploh pa kadim ultra light in to ne celo škatlico na dan. Tudi kadiva samo v kuhinji, računalnik pa je v dnevni kjer se ne kadi in ko sem na internetu po dve uri ne prižgem. Niti na pamet mi ne pade, da bi nehala, če pa bi se mož, ki pokadi veliko več, odločil, da bo nehal, bi ga podprla in bi iz solidarnosti nehala tudi sama, saj sem prepričana da bi iz trme, da njemu dokažem da zmorem, to tudi zmogla.
Pa še moja zgodba s cigaretami. Kadil sem od 14. do 20. leta. Potem sem v trenutku popolnima prenehal. V vojski sem zopet začel mal kaditi in takoj prenehal,ko sem se vrnil domov. Pri 40. letih sem ponovno začel in sedaj veselo vlečem 🙂 Žena je pa skoz kadila. Doma kadiva zunaj ali v kurilnici,zato jih pokadim malo doma, v službi sem pa sam v pisarni in preveč vlečem.
Pozdravljeni.
Tudi jaz sem včasih kadila. Uh, kako lepo je bilo kaditi. Včasih sem “popavkala” celo škatlo, če je bila kakšna fešta tudi dve. In groza, če mi je zmanjkalo cigaret. Lahko bi šla peš na kanec sveta za en sam, samcat dimček. To je trajalo od srednje šole naprej, več kot 20 let. Vmes sem poskušala nekajkrat nehati, pa ni niti slučajno uspelo. V lanskem letu, pa je oče imel srčni infarkt. Takrat sem se odločila, da bom prenehala kaditi. In ker sem odločitev sprejela, sploh ni bilo težko. 9. spetembra sem na trgatvi pri prijateljici rekla: “Imam devet cigaret, ko bom pokadila deveto, bo ta zadnja.” In tako je bilo. Od tistega dne naprej več nisem vzela v roke nobene cigarete. Oče je v novembru umrl. Jaz pa še vedno ne kadim in tudi začeti več ne nameravam, saj sem opazila same dobre učinke. Ne boli me več glava, nimam cigaretnega mačka, na kašljam, ne boli me več želodec in še kaj.
Sicer nikogar ne nagovarjam od kajenja, ker vem, kako lepo je kaditi, če pa se boste kdaj za to odločili, vam sporočam, da sploh ni težko. Samo trdno se je treba odločiti.
Lep dan vam želim in čimbolj prazen pepelnik.
Lena