moj mož se me je naveličal-po 1 letu
Pozdravljeni
Morda mi lahko kdo da kak nasvet. Kaj mi je storiti, saj sem že čisto obupana. Pred tremi leti sem spoznala fanta, s katerim sva se zelo ujela. Čez čas sva začela skupaj obnavljati stanovanje v hiši njegovega očeta, po 1,5 let sva se preselila (taka je bila njegova želja) in pol leta kasneje poročila. To je bilo jeseni. Do takrat sva se res super ujela in razen kakšnih majhnih nesporazumov sva se vse zmenila. Po značaju sva si zelo različna, on bolj mirne narave, jaz bolj dinamične. A vse sva se dogovorila.
Nato sva začela razmišljati o otroku in tam se je zataknilo, saj sem do danes imela že dva splava, čakata me celo dve operaciji. Odkar se je to zgodilo, je moj mož postal grozen, saj se je spremenil za tisoč %! Samo še godrna, ko mu povem, da grem k zdravniku, mi reče, da samo jamram. Ker po splavih nekaj časa nisem smela seksati, mi je utrujal, da bo šel kar drugam, da nikoli nočem ignorira me 24 ur na dan, enkrat je celo rekel, da naj se potrudil, saj sem jaz kriva, da nimava otrok! Naenkrat mu ni všeč ne moja hrana, ne moje pospravljanje, zadnjič mi je prvič rekel,d a sem debela, da sem zanemarjena (nisem!!), da sem zoprna, težka…..
Čedalje huje je, saj se z menoj večkrat sploh ne pogovarja, ne pokliče me, ko pride domov, ne govori. Že neštetokrat sem mu rekla in se poskušala pogovoriti z njim, da jaz nisem kriva za otroke, da naj ne bo tako nesramen in kaj bi rad od mene, naj grem ali kaj?
Nato sem slučajno odkrila, da ga kliče neka ženska. Kadar kliče, reče, da bo kasneje nazaj poklical. Nato odide v drug prostor, kjer ga ni 30 minut ven. Kadar ga jaz kličem, ima od nekdaj le 3 minute zame največ!
Sumim, da se me je naveličal. Morem povedati, da je bila selitev, poroka in vse ostalo njegov predlog, jaz nisem bila še pripravljena! Bala sem se, da se bo to zgodil, toda že po enem letu zakona??????????????????KAJ NAJ NAREDIM? Najraje bi šla! To sem mu tudi povedala, pa je rekel, naj grem, če mi paše! To se vleče že pol leta, pa če malo bolj razmislim, je spremenjen že od poroke, kot bi hotel reči: SEDAJ IMAM VSE, ti lahko umreš!
Pomagajte
muca
Če je to vse res,kar si napisala,potem se čimpreje loči. Da ni otrok,ni nujno,da si samo ti kriva,lahko gre tudi za neujemanje vajinih spolnih celic. Da se skrivaj meni z drugo,pač res pomeni,da te ne mara več in da te samo trpinči še,pojdi čimpreje stran. Kaj takega, da se dogaja po 10-20 letih zakona,bi še nekako razumel.
Se nekako strinjam z MihaX-om. Še vidiš prihodnost za vaju dva? Po enem letu zakona požiraš žaljivke in ignoranco, kar ti res ne bi bilo treba. Pred tabo je še lep del življenja. A ni škoda ga zapraviti za to kar imaš zdaj? Otrok nimata, po enem letu bo verjetno to storiti lažje, kot po 10 letih. Napako si storila že, ko si se preselila, glede na to, da še nisi bila pripravljena. Ampak to trenutno verjetno ne igra nobene vloge. Kaže pa na to, da si se mu že prej podredila. Po mojem je najbolje, da se čimprej pobereš iz te mučilnice. Močno razmisli, če si res pripravljena prenašati to še naprej. To namreč ni nobeno življenje. Lep pozdrav
Če se boš ločila, poskusi prej kaj narediti glede ločitve premoženja, oz. glede delitve vloženega. Če si lahko kako zavaruješ hrbet, si ga daj.
Potem objavi “THE POGOVOR” in bodi pripravljena na vse.
Potem se odloči.
Če prizna, da ima drugo (kar je pravzaprav kar očitno), sta možni dve poti. Da ostaneta skupaj (in pusti drugo), ali pa gresta narazen.
Če ostaneta skupaj te (pravzaprav oba) čaka še ogromno. Mu boš lahko odpustila, mu boš lahko zaupala, pa kdaj? Ali je sploh vredno? Na cedilu te je pustil, ko si ga najbolj potrebovala.
Pa ne obupaj. Na svetu ni samo en moški, s katerim si lahko srečna.
Tudi jaz sem mnenja, da je najbolje, da končaš to zvezo.Če že sedaj ravna tako,ko še ni otrok, kaj bo šele potem.Moje mnenje je, da otroci utrdijo zvezo, ki je že močna.Če je vajin zakon po letu dni razmajan,ga bo otrok dokončno sesul.
Ne pusti se poniževati-vredna si toliko kot mož.Na tem svetu nisi zato, da prenašaš moža in ob njem trpiš.Zakon naj bi bil skupno premagovanje težav,skupna pot dveh,ki se imata rada in se SPOŠTUJETA.
Odidi!!! Srečno !!
Iz napisanega je očitno, da te mož ne ljubi in ne spoštuje. Splav je za žensko huda izkušnja in takrat najbolj potrebuje ob sebi ljubečega in razumevajočega moža, ne pa tako… Pišeš, da se ti še nisi hotela preseliti in poročiti in da si se bala, da bo tako, kakšen pa je bil potem vajin odnos pred tem?
Najprej se temeljito pogovorita, da vidiš, če so tvoje slutnje glede druge ženske upravičene, potem pa – če ti je že rekel, da kar pojdi, je očitno najbolje, da greš in si ustvariš lepše življenje. Brez pomena je na silo ostati z nekom in trpeti, saj je življenje samo eno in let se ne da zavrteti nazaj. Zdaj si še mlada in vse je še pred teboj, nikar ne obupaj!
Kim
Pozdravljena!
Strinjam se z almo, in bi ti tudi jaz svetovala nekako v tem smislu.
Pozanimaj se pri odvetniku, ne tako da bi on vedel glede teh zadev.
Med tem ko to urejaš, ga probaj spravit da se pogovorita. Povej mu kaj čutič, reci mu naj gre s tabo k zdravniku, da bo vedel da nisi ti kriva za to kar se je pripetilo, in da te je to močno potrlo. (vsakega bi)
Povprašaj glede klicev.
Ko boš zadosti uredila z odvetnikom in se med tem časom nebo spremenil:
Ko pride iz službe mu povej da bi se še enkrat probala pogovorit o vsem! Če te bo ignorial mu dodaj le še: jutri dobiš papirje od odvetnika se obrni se ne oziraj in odidi.
Mladi si še, tega si nisi zaslužila. Našla boš takega ki ti bo stal ob strani.
Moje mnenje. Veliko sreče.
Tudi moje mnenje je, tako kot drugih, da se te je mož naveličal, po telefonski pogovorih sodeč bi celo rekla da ima drugo. Nekako ga prepričaj, da se pogovorita, razčisti z njim glede druge. Povej mu kako se počutiš ob tem, ko te ignorira in ponižuje. Povej mu za možnost, da on ne more imeti otrok. Povej mu vse, kar te teži. Njegova reakcija in odkrit pogovor ti bosta povedala kaj ti je storiti.
Odidi in to čimprej. Ne sicer na vrat na nos; kot so ti že svetovali drugi, se najprej obrni na odvetnika. Vajin odnos verjetno že na začetku ni bil tisti pravi, saj sama praviš, da na skupno življenje nisi bila pripravljena – po mojem mnenju si že takrat vedela, le da nisi hotela videti! Na ločitev ne glej kot na osebni poraz, ampak kot korak naprej, natančneje boš znala presoditi, kaj je v življenju zares pomembno in kaj boš iskala pri morebitnem kasnejšem partnerju.
Tuji jaz mislim, da je najbolje, če odideš. Ne razmišljaj o kakšnih pogajanjih z njim. Vedi, da se stanje ne bo spremenilo, še posebej če ima kakšno drugo. Začni novo življenje in ko boš spoznala novega življenjskega sopotnika, bosta vajino ljubezen okronala z rojstvom otroka.
P.S. Pa sporoči nam, kaj si se odločila.
Kaj naj rečem , meni se je zgodilo isto – pred poroko me je imel res rad (oz. vsaj občutek je bil tak), po poroki pa – kot da je drug človek. Cele dneve od doma, nič pogovora, nič sexa. Popolna praznina.
Ti imaš vsaj to srečo, da nimaš otrok z njim. Čeprav sedaj tudi na otroka več ne gledam kot na razlog, da bi še ostala z njim.
Ne vem, kaj bi ti svetovala, saj še sebi ne znam. Vem samo to, da še nikoli nisem bila tako nesrečna kot v zakonu.
Draga muca,
tvoj mož je očitno zelo nezrel, kajti njegovo obnašanje kaže na to, da je v razočaranju, ker mu nisi takoj rodila potomca, začel stresati nate vse negativne emocije. Take reakcije so značilne za egoiste, ki jim ni mar za čustva drugih.
Vprašaj samo sebe ali si pripravljena živeti kot mučenica in če nisi, bo najbolje za oba, da gresta narazen.
Pa nikar naj ti ne bo hudo za njim. Gotovo boš našla moškega, ki te bo znalljubiti in ti bo pokazal, da je v življenju največja sreča ko si z nekom deliš slabe in dobre trenutke, ki bogatijo zakon.
Ne vem, kako boš ravnala ti, ampak jaz bi le odšla in se z njim srečala le še na ločitveni razpravi. Pa kaj si nora? Naj si sam kuha ali pa naj pride ljubica pospravljat! Res ne vem, glede česa si sploh v dilemi? Saj on do tebe očitno nima več niti osnovnega človeškega odnosa (kaj šele ljubečega partnerskega)! Če je tebi sami ostalo vsaj še malo samospoštovanja, tega ne boš več prenašala!
Zelo mi je hudo zate, vendar se moram pridružiti mnenju ostalih pred mano: čiprej ven iz te zveze. Prepričana sem, da ti bo sami bolje, kot ti je sedaj, poleg tega pa nikoli ne veš kakšna presenečenja še skriva življenje zate. Zagotovo si zaslužiš partnerja, ki te bo spoštoval in ljubil, zato rajši zaključi s to zvezo, ki je mučna zate, pa očitno tudi za moža.
Veliko sreče!
Če je tako kot si napisala odidi dokler je še čas. Ko bosta imela otroka se on ne bo nič poboljšal semo ti boš še bolj trpela ker boš mislila kaj bo otrok brez očeta. Tudi jaz sem se ločila po slabih dveh letih zakona, bilo je skoraj isto kot pri tebi le da je on mene primerjal z njegovo mamo. Tudi otroka sva si želela a ni uspelo in potem mi je nek dan rekel da sem jalova. Spakirala sem stvari in odšla. S sabo sem vzela samo to kaj sem imela oblečeno. Sedaj sem srečna v zvezi ki traja že 4 leta. Imam fanta, ki me spoštuje in mi stoji ob strani.Trudiva se , da bi si ustvarila družino z medicinsko pomočjo. Srčno upam da nama bo uspelo. Pogovori se z njim, če ne bo nič pomagalo pa odidi. Zelo dobro vem da to ni tako preprosto vendar boš preživela. Nisi ne prva in ne zadnja ki se ločuje. Želim ti veliko sreče. Tanja
pozdravljeni,
hvala sem za odgovore. Včeraj sem se poskusila pogovoriti z njim – brez uspeha. Odgovor je bil stokrat: PUSTI ME SPATI!
Danes sem ga poklicala po telefonu in mu rekla, če mi ima kaj za povedat, pa je rekel, da ne. Vprašala sem ga, kako je lahko tak, zakaj po manj kot enem letu zakona tako govori, mi nima kaj več povedati…….
Dejal je, da sem vsega jaz kriva, da se z mano ne da nič zmenit, da sem fina…..
Vem,da to ni res. Rekla sem mu, da bi se rada z njim pomenila, pa če tudi ob 3 zjutraj. Odgovoro je bil: NIMAVA SE KAJ!
Zato bom odšla! Sedaj bom dala oglas da iščem sobo. Sicer ne vem, kako bo…..najbolj me je strah, ker nekateri sploh ne vedo, da sem se ravnokar poročila, pa že odhajam! Odločila sem se, da ne bom zahtevala ločitve za enkrat, ker to so dodatni stroški in bremena. to sledi potem, ko se umirim.
Kako je lahko nekdo tako trmast???????
hvala vsem, bo že!