Lahkotna tema – muzika,
Zadnje dneve je na tem forumu res kar bolj turobno. Samo še o težavah govorimo.
Mislim, da se o glasbi še nismo menili.Vsaj takole kot posebna tema.
Jaz bi brez glasbe kar umrla. Tišine ne prenesem in zjutraj ko vstanem, se najprej pretegnem , potem pa hop do radia. Kaj poslušam : bi rekla , da kar vse povprek.Je pa res, da ne prenesem punka, pa opere, pa težkega jazza. Vse od pop-a, dobrega starega rock-a, latino. Glasbeno sceno kar spremljam in sem dovzetna tudi za nove stvari, da le ni štanca.Včeraj zvečer sem gledala na TVS2 Braneta Rončela, je bila ena hudo dobra kubanska zasedba.Me je kar privzdignilo.
Moji naj izvajalci pa so: U2, Sting, Gloria Estefan,Phil Collins, od naših pa California, Andraž Hribar, Alenka Godec,Katrinas. Veliko se jih pa ta moment ne spomnim.
LP,Kaja
Kaja, evo pogodila si me u srce.
Brez glasbe, bi definitivno samo vegetiral.
Tvoj spisek “omiljenih” je tak, da morava vsekakor čimprej na pijačo, čeprav, moram priznat, da nimam nekih bolj ali manj zaželjenih stilov, dopade se mi tudi opera ali punk, samo, da je v glasbi duša, da je izvajalec pravi, da zna v živo napravit to, kar sicer prodaja, da ne igra namesto njega PC. Sovražim samo playback, čeprav vem, da ne gre vedno brez njega.
Rad imam vrhunske izvedbe, a ne na račun srca in iskrenosti.
Gledal sem to oddajo včeraj, pa me je kar sililo kvišku.
Ne morem, da bi šel mimo “moje” Ana pupedan. (če jih ne poznaš, bili so letos na MMS, pa uno naslovno pojejo v Vrtičkarjih), pa Zoran Predin, pa Big Foot Mama, pa malo morje drugih, full imamo dobrih.
Od tujih pa, poleg U2, ki so stalno pri roki, zadnje čase najbolj Manu Chao, pa Brian Adams, Metalicca, Jovanotti, Clapton, pa vsa moderna arabska produkcija z nezaustavljivo privlačnimi ritmi…. Čau.
Kaja,
Čestitke za tole temo!
Zadnje čase mi igrajo:
Primož Grašič – Moja želja / jazz
Primož Grašič – Introducing / jazz
Katice – Jungfraua / etno
Mia Žnidarič – Iskre / jazz
Mia Žnidarič – Pobarvanka / jazz
Vlado Kreslin – Ptič
Peter Lovšin – Dan odprtih vrat
Škof, Zajc – Ogenj v ustih / poezija, glas in harmonika
Na lepem prijazni – What a time to make a fool of you / ?, še iz osemdesetih
Ana Gabriel – AVER Y HOY / južnoameriška
Ry Cooder – Paris, Texas / filmska
Mirabal – Alter Native / etno ameriških Indijancev
Ponočnjak,
vidim , da si sedaj v nekem bolj razmišljajočem obdobju.Tudi iz tvoje debate s Sašo je to razvidno. Se mi zdi, da gledaš sedaj na svet malo drugače kot si pred mesecem ali dvema. Pa tudi javljaš se bolj poredko.
Tvoja izbira je enkratna, mogoče bi k prvem delu dodala še Roka Goloba.A si ga kaj poslušal? Fant je genialec.
LP,Kaja
Veš kako je to, ko si sem sebi direktor in delavc. Ko se ti ne da, pol pa tud tolarčkov ni. Ampak sem se tako navadil na to svobodo(?) 🙂 Zdajle moram končat ene par stvari, da ne bom razmišljal kar naprej o položnicah. Sicer je blo pa kar razburljivo, ja. Kakšno spremembo pa vidiš pri mojem gledanju na svet?
Ja, Golobčka sem zadnjič gledal in poslušal na TV. Res je posrečen, prav neverjeten. Tako nalahko vse odšpila. Mlad je še. Še malo globine…
Armstrongove knjige, ki si jo predlagala na Moljih žal nisem dobil. Zdaj sem se vpisal v še eno knjižnico, tako da upam, da ne bo več takih težav. Ampak kolesarim pa še. Pravzaprav se držim načela, da delam samo v dosegu kolesa. Pa, saj veš, kako je pri programiranju. Človek bi še hodit pozabil. 🙂
Ja, ti si pa, obratno kot jaz, zadnje čase več na teh straneh, se mi zdi. Ni videti, da bi ti bilo kaj hudega. 🙂
Najbolj mi sede Carlos Santana, ob njegovi muziki mi postane kar vroče. Drugače pa dobri stari rock od Doorsov, Floydov, U2, AC/DC,… od naših pa v glavnem punce: Tinkara, Lara, .. Pa tudi jazz, blues, reggee, klasika,.. Samo naših domačih ne morem, pa Helene & co. saj nimam nič proti njim, samo jih ne začutim.
Pozdrav, Tia
Tudi mene Ana gane, na momente pa dobim celo kurjo kožo.
Njen CD mora biti v avtu in v hiši. Sicer pa še Clapton, Santana, Ana Oxha, Celine Dion, Giuliano, pa Nuška, še vedno eden najboljših glasov – Michael Bolton, pa rockovske priredbe klasike, tudi klasika (ala Uvertura v Netopirja, Čajkovski, Mozart, Chopin), ki pa jo imam rada ob “posebnem” stanju duha. Preijetno mi je pa tudi poslušati melodije s panovo piščaljo (Machu Pichu ipd.).Tudi “goveja” muzika mi je včasih prav všeč.
Sicer pa na splošno, brez muzike bi bil svet prav pust in neprijazen.
Ko sem šel lani v Ameriko, sem zadnji dan pred odhodom v Ljubljani mrzlično iskal darila za moje gostitelje. V Hard Rocku na Trubarjevi sem staknil Izštekane II., s posnetki nastopov v oddaji “Vaš omiljeni DJ Jure”. Od Valjka sta gor akustični izvedbi U prolazu in Vrijeme ljubavi. Nisem kakšen njihov oboževalec, ampak ta drugi komad se mi zdi najboljše, kar so kdaj zaigrali. No svak, ameriški Slovenec, ki je v osemdesetih v Ljubljano prišel študirat medicino, je potem CD vzel v službo. Ko se je vrnil, je povedal, da si ga je tam menda enih petnajstkrat zavrtel. Tudi njemu je bil tisti Valjak strašno všeč. 🙂
Prav presenečen sem, da vas toliko pozna Pupedance.
Meni so ljubi, ker smo prijatelji, ker smo takorekoč sosedje, dihamo kot eden, igrali so mi, ko sem praznoval 30 let, pa za rojstvo obeh sinčkov, pa tudi na poroki od sestre. Lahko si mislite, da ni bila poroka nobenemu hudiču podobna, prej rock’n roll, etno rajanje. Fantje se ne trudijo preveč okoli znanja instrumentov, niti niso vešči glasbenega posla(beri: prodajanja plošč), da o stikih z sedmo silo niti ne govorim. So pa navihani, duhoviti in simpatično neresni.
Nč več poljubou u dvuje,
na terasah vzdihljajev,
Nje vina, nje kokakole,
nje sladoleda, nje mesa.
Čakajo me mrzle rjuhe,
stavki polni vprašajev.
In če bo srjča, mila,
njeni pozdravi iz daljnih, tujih krajev.