Kako naprej?
Pozdravljeni!
Kot že mnogi se tudi jaz obračam k vam za nasvet in sicer…
S fantom hodiva manj kot 3 leta, stara pa sem 21 let, on 22. Imava se zelo rada, a iz dneva v dan se pogosteje kregava in opažam da nama najini prepiri počasi načenjajo najino vezo.Prepiri so vedno hujši in puščajo za seboj nešteto nerešenih problemov,vprašanj,sovraštva in obupa med nama.Imava se zelo,zelo zelo rada,imava skupne želje in cilje glede prihodnosti vendar nimava še pogojev za samostojno življenje ali lastno stanovanje.Življenje pa nama grenijo najini starši.Na začetku je bilo vse ok a vendarle so se začele zamere in s tem prepiri (nič kaj velikega,sama ljubim resnico in sem totalno proti hinavščini,neodkritosti in lažem oni pa so bili pravo nasprotje temu) tako da sem prekinila vse stike z njimi na željo moje tašče,ki je na vse načine poskušala svojega sina obrniti proti meni,okoli je govorila razne stvari,si izmišljevala in lagala o vsem možnem. Prenehali so se vikendi z mojim dragim,skupna spanja…in prav tako on ni smel hoditi več k meni.Ker se na tako stanje nisva mogla privaditi sva se odločila da to morava nekako spremeniti,doma se je poskušal pogovoriti a brez vidnega uspeha ker meni da se z njegovimi starši ne da pogovarjati in da imajo neko svoje prepričanje ki ga nihče ne more spremeniti.S časom nama je pripadlo nekaj uric med tednom in pa popoldnevi vikenda,včasih pa so tudi ti odpadli saj imajo doma podjetje tako da si je moral vzeti čas da bi tudi doma pomagal do poznih popoldanskih ur,ker njih ne zanimajo najini načrti in čas ki ga želiva preživeti skupaj v miru temveč so zelo sebični.Je zelo priden,deloven in si prizadeva da bi bili zadovoljni z njim,a mene ob vsem tem kar on naredi za njih(ne samo delo) boli to da mu ne rečejo niti ‘hvala” in ga izkoriščajo a na koncu je najslabši,tega naj bi se tudi sam zavedal,a ne razumem zakaj se še naprej žene.Med tem časom sva se neštetokrat skregala ker se mi je zdelo enostavno da ne naredi dovolj in da bi se lahko doma bolj postavil za naju, dajal mi je občutek da mu je najbolj pomembno da se doma ne kregajo in da ima pred njimi mir,jaz pa naj bi se z vsem tem morala sprijazniti in čakati na boljše čase.Tudi na moji strani so starši (ki so zelo strogi,saj do 19. leta nisem smela imeti fanta,vedno sem bila zaprta,zame niso smeli obstajali vikendi in prijatelji,morala sem takoj po šoli domov,”biti zunaj do 22 ure” tega v mojem življenju ni nikoli bilo…)kdaj pa kdaj začeli moriti s prav bednimi stvarmi in ker sem imela že vsega čez glavo sem se odločila upreti in sem se ostro postavila za naju ne glede na posledice, ker sem imela dovolj omejevanja in prepovedi in da so stvari vedno ”po njihovo” in sem se bila pripravljena v trenutku pobrati neznano kam in jim naravnost povedala kar jim je šlo,brez zadržkov.Dala sem jim vedeti da mi pomeni vse in če bodo kar koli poskušali da me bodo izgubili.Isto sem pričakovala tudi od njega v podobnih situacijah a tega nisem našla zato sem bila razočarana,jezna,počutila sem se odrinjeno,manj ljubljeno in da mu starši in njihovi dobri odnosi pomenijo več kot jaz in najina prihodnost.Po manj kot enemu letu sem zopet pričela stike z njimi, a zdaj se je zgodba obrnila.Sedaj delajo težave moji starši,ki prav tako ne želijo imeti več stikov z njim (za to sva si delno sama kriva),a jaz se bom trudila da ob vsem tem ne bo doživljal tistega kar sem jaz mogla,ker sem pripravljena narediti vse.Fant mi vedno govori da bodo stvari drugačne ko bova na svojem a jaz temu težko verjamem ker imajo njegovi starši,predvsem mati saj je zelo navezan na njo (je rak po horoskopu)velik vpliv nanj,bojim se da ga bo mati še vedno klicala kako boga je,kako bolna je (iz zanesljivih virov vem da se pretvarja in mu vedno joka ker ve da ji bo pri njemu uspelo)a on kot vedno se bo takoj začel sekirati in ji hotel pomagati in tekel k njej,še neštetokrat se bo želela postaviti pred mene in mu biti pomembnejša-ali pa bo on sam tako izbral.Njegovi si želijo da bi živeli pri njih a to ne pride v poštev,čeprav mislim da si on tega skrivoma močno želi.Mislim da sem vam predstavila svoj problem in prosila bi vas za vaše nasvete in pa pomoč,odgovore si bova skupaj prebrala,tako da bova vedela kako naprej,resnično se ljubiva,želim si prihodnosti z njim in nočem da se zaradi vsega tega iz dneva v dan kregava,rada bi ga spremenila ker je pravi mamin sinček saj mislim da se bova le tako bolje razumela in lažje dosegla najine cilje in želje.Ali nama mogoče priporočata kakšno svetovalnico,morda naj se obrneva na forum psihiatrije,karkoli le da bo bolje….?
Vem da je besedilo predolgo a rada bi vam stvar čim bolje predstavila da boste vedeli kakšen je najin problem.Že v naprej se vam iskreno zahvaljujem in vam vsem skupaj želim prijeten dan.
Oglašam se ti, ker sem bila sama pred leti v podobni situaciji. Moj fant (danes mož) je takrat stanoval doma pri mami in očimu. Ravno tako so imeli družinsko podjetje in on je delal cele dneve, ko pa me je hotel zvečer poklicati, mu je očim prepovedal telefoniranje z njegovega telefona (mobitelov še ni bilo)… Bili so tudi prepiri pri njih doma, ker jih je motilo, če sem jaz prišla k njemu, potem pa tudi pri nas doma, če je bil on preveč pri meni. Vse to je vodilo v vse pogostejše prepire med nama. Bila sva stara 22 let, on je že delal (takrat še pri očimu), jaz sem še študirala… Videla sva,da če bo šlo tako naprej, nimava skupne prihodnosti. Jaz sem se potem prepisala na študij ob delu in se zaposlila, tako, da sva najela garsonjero in šla stran od staršev (pri 22-ih letih). Danes sva stara 29 let, 5 let poročena in imava 2 leti starega sinka. Moji odnosi s starši so normalni, on je s svojimi prekinil vse stike. Jaz sem diplomirala, imam solidno službo, on ima svoje privatno podjetje. Lepo nam je in ni nama žal za pretekle odločitve.
Upam, da boš lahko kaj koristnega potegnila iz moje izkušnje.
Vso srečo vama želim.
Kim
Sem starejša kot ti, ampak moj problem je identičen tvojemu.
Razlika je samo v tem, da moji starši njega lepo sprejemajo.
Kar pa se tiče njegovih- jih obiskuje sam, jim pomaga, jih vozi naokoli in še mnogo drugih stvari, ki se jim tisti trenutek zazdijo neodložljive. Mene kot da ni.
Družinskih zabav in praznikov se udeležuje sam, največkrat pa se potem tudi skregava. Beseda da besedo in ogenj je v strehi.
Na koncu sem vedno kriva jaz, saj so njegovi starši stari in ubogi in jih MORAM razumeti, čeprav mi jasno dajejo vedeti, da me ne marajo.
Problem pa je ta, da bo partner vedno ostal velik otrok svojih staršev.
Lep pozdrav. Iva.
Tule je kar nekaj soli. Mogoce sta se premlada (vsaj on, pa se vedno tudi ti), ampak vedno je bilo tako, da smo moski zaostajali nekaj let za razmisljanji deklet. Prav imas, ko bosta na svojem, vprasanje pa kako bosta na svojem.
Sposodi si knjigi Manipuliranje in Obramba pred manipuliranjem. Preberi, podcrtaj, in potem daj njemu v branje. Poskusita ugotoviti, da se ne kregata zaradi sebe, ampak zaradi drugih stvari. Ja, kar na listek si napisita. Toliko casa je trajalo, da je prislo cez glavo se tvojim starsem, imata pac vsaj oba razloge, da je treba narediti Take off your home.
Njegova mama: pac naj ji pove, da ce bo treba jo bo prisel obiskat v bolnico in tudi kaj postoril, ko bo treba, prej pa ne. Na njena razna vprasanja, naj vedno premisli preden odgovori, pa se potem je bolje ce rece, saj to dobro ves zakaj me sprasujes.
Vse kar bos vec razmisljala bo samo se vrtenje v zacaranem krogu.
Pozdravljen parček
Moje mnenje je tako. Zelo me je prizadelo, ko vidim, kako vam starši tvoji in njegovi nagajajo to je za mene zelo PODLO.
Ni se čudit tej naši mladini, da je takšna, da se drogirajo, če pa imajo tako starše stroge normalno potem, ko so malo večji se podajo v drogo in alkohol zakaj je to tako? Tako kot pravi ta naša mlada punca, da ni sme imeti fanta do 19 leta in še sedaj ji ponagajajo in komando peljejo pa še ni smela biti dolgo zunaj samo do 22 ure. In otroci od staršev tako naredijo iz otrok katastrofo pa se ne zavedajo, če bi se pa kaj otroku zgodilo bi pa jamrali. Dragi parček tako bi jaz vam svetovala kdor se krega še bolje se bosta imela rada. Ne poslušati nobenega saj vem, da starši ne bodo svoje otroke nagovorili kaj slabega samo ni pa pravično, da tako počenjajo z našo mladino, ki jih osebno jaz podpiram. Imam tudi jaz hčero nudim ji koliko sem zmožna tudi kam jo pustim zakaj bi jo zaprla v kletko potem pa čez kako leto mi bo podivjala in, ko se bom sekirala mi bo pa povedala mamica saj si ti kriva spomni se, da nikamor me nisi pustila in kaj potem? srce bi me bolelo, ker bi bila resnica.
Tako dragi moji mladi pomenita se vi dva sama ne se sekirati poglejta kako si je uredila življenje KIM, ki vam je pisala pa podobna zgodba vajini. Sreča vas sigurno čaka malo potrpita pa bo in pišita kako sta se odločila.
L.p. marelica
Živjo!
Tvoj problem se mi zdi zelo resen in vajina zveza je resno v težki situaciji. Tvoja “tašča” je tipična posesivna mati, ki ima vse predispozicije za narediti iz tvojega fanta čustvenega invalida, nesposobnega se približati ženski brez občutka krivde. Ti njeni izgovori, da je bolna… Ne prenese, da bi imel njen sinko še kakšno drugo prioriteto v življenju razen nje in nato po domače povedano grdo izsiljuje na primitiven način. Bistveno za vaju je, koliko je njen fant pod njenim vplivom. Glede na povedano kar precej. Predstavljaj si vajino zvezo v prihodnosti, če ne bosta bistveno spremenila stvari in potegnila črte, prek katere starši ne smejo. Tašča se ti bo vmešavala prav v vse: od vzgoje otrok do toaletnega papirja, in te tretirala kot otroka brez besede v hiši, kar bo zelo patološko vplivalo tudi na tvoje otroke (in njihovo predstavo o vlogi matere v družini). Verjetno je edino upanje za vaju, da se odselita daleč od obojih staršev in jim jasno data vedeti, do kje smejo. Seveda bo skoraj sigurno takrat tvoja tašča na smrt zbolela, ampak tvoj fant mora razčistiti,ali bo mama šef, ali pa boš ti imela v zvezi vlogo enakovrednega partnerja pri sprejemanju odločitev. Moje osebno mnenje je, da bo tvoj fant to težko zmogel . ALI ZDAJ ALI NIKOLI! Če ne, ti preostane le še dvoje: se sprijazniti, da je tvoj fant mamin sinko in trpeti teror tašče celo življenje, ali pa (čeprav se ti bo trgalo srce) prekiniti zvezo. Glej na dolgi rok! S svojimi izkušnjami boš naslednjič že vedela, da se z maminim sinkom ne gre zapletati.
Žio!!
Jest sm mel podoben problem, samo da ni blo tolk hudo da bi se kerikoli starši obrnil proti nama!!!
Ja, tut jest sm bil mamin sinko; moja deklca pa je že od 16 leta živela sama, v fotrovem stanovanju (njena starša sta ločena); jest pa cel življenje pri starših (23 let)
Zdej par mesecov že živim pri njej; živiva samedva; brez kogarkoli!!!
Na začetku mi je oče delal probleme (ja si šel stran, za koga sm pa bajto zidu,itd….; aja mam še brata, k se je tut odselu pred 5 leti)
Kaj je blo vmes? Moja mi je rekla: zdej se pa odloč al boš z mano al boš z “očitom pa mamico”!!!!!!! In sem z njo!
Mislim da jim morš čist na lep način povedat, da si (sta) dost stara, pa da si bi (bosta) rada tut vidva ustvarla SVOJO družino. Fanta postavi pred dejstvo (ČE SE RES TAKO NEIZMERNO LJUBITA, KOT PRAVIŠ) al ti al starši!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
lp
Primeš